Začenja se zbiranje podpisov za referendum, javni uslužbenci bodo očitno le dobili letošnji regres

Organi obeh policijskih sindikatov so razpravljali o predlogu sporazuma, ki so ga v sredo zvečer dorekli v pogajanjih z vlado, a končne odločitve še ni.

Kot nam je povedal sindikalist Radivoj Uroševič, čigar policijski sindikat šteje okoli 5000 članov, se osebno zavzema za sprejetje predloga. "Kar smo iztržili, je bolje kot nič," pravi in dodaja, da je to lahko dober korak k nadaljevanju reševanja težav policistov. Se pa njegov sindikat o podpori predlogu danes ni izrekel, saj se svet sindikata ni mogel poenotiti o podpori, zato bo lahko zdaj svoje povedalo članstvo. Pogovore bodo začeli že jutri.

Prav tako odločitve še ni niti v Sindikatu policistov Slovenije, kjer pa naj bi bilo zaradi predloga sporazuma, ki so ga z vlado dosegli sindikalisti več hude krvi. 

Večina od 3000 članov po poročanju 24UR POPOLDNE sporazuma namreč nikakor ne podpira in zahteva referendum. Želijo zamrznitev plač, takojšnje izplačilo regresa, izvzem iz javnega sektorja in posebno pogodbo samo za policiste. Tega pa v sporazumu ni in časa za novega ni več.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je tako jutrišnji dan razglasil za začetek zbiranja referendumskih podpisov.

Kaj pomeni začetek referendumskega postopka?

S tem je dokončno jasno, da varčevalni zakon ne bo stopil v veljavo še vsaj 35 dni – toliko časa imajo namreč na voljo policisti, da zberejo potrebnih 40 tisoč podpisov za referendum.

S tem se bo uveljavitev varčevalnih ukrepov v vsakem primeru odložilo. Če policistom podpisov ne bo uspelo zbrati, bi lahko varčevalni ukrepi začeli veljati konec junija, a bodo še pred tem izplačane junijske plače javnih uslužbencev skupaj z regresom vred.

Če bo podpisov dovolj, pa bo referendum izveden šele jeseni, in čeprav večina volivcev ne bi glasovala proti varčevanju, vlada z uvedbo varčevalnega paketa konec leta ne bi dosegla načrtovanega prihranka. Vse to pa pomeni, da bo morala vlada slovenske finance medtem reševati z interventnimi zakoni, s katerimi pa naj bi bil prihranek vseeno precej manjši od načrtovanega.

Referenduma naj sicer kljub zadnjim zapletom ne bi bilo, saj bo sindikalist Petrovič v naslednjih dneh policiste poskušal prepričati, naj sporazum sprejmejo, saj pomeni prvi korak k začetku urejanja njihovega statusa. Če do dogovora le pride, lahko pobudnik referendumsko pobudo kadar koli umakne. 

Vlada je sicer danes predlog sporazuma potrdila, minister za finance Janez Šušteršič pa je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil pričakovanje, da bo sporazum podpisan in da bosta sindikata umaknila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ.

Če do tega vseeno ne bo prišlo, pa je koalicija že napovedala, da bo na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude.

Policisti nezadovoljni z izkupičkom pogajanj

V uredništvo pa smo prejeli sporazum med policijskima sindikatoma in vlado. Pri dokumentu je pošiljatelj še pripisal, da so policisti zaradi doseženega ogorčeni ter da upajo, da sindikat sporazuma ne podpiše. Sporno se jim zdi predvsem to, da je sindikat zatrjeval, da ne bo odstopil od regresa in nižanja povračila za stroške dela. Poleg tega vse odlagajo v neko prihodnost, do konca leta 2013. Pošiljatelj je še pripisal, da so jih z obljubami prevarali že 100-krat in kaže, da jih bodo spet. Preberite sporazum, ki je na dnu članka. 

Kaj piše v sporazumu?

Po predlogu sporazuma bi vlada med drugim omogočila izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zaposlenim v policijskih enotah na lokalnem nivoju, ki imajo kadrovsko zasedenost na dan podpisa sporazuma pod 85 odstotki. Delovna uspešnost se bo začela izplačevati z junijsko plačo.

Do konca leta bo vlada začela s postopkom ugotavljanja in odprave sistemskih nepravilnosti plačnega sistema in anomalij v vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, vključno s tistimi v policiji in MNZ. Ugotovljene anomalije se odpravijo leto za tem, ko bo rast bruto domačega proizvoda presegla 2,2 odstotka, predvideva predlog sporazuma.

Vlada bo dala soglasje na akt o sistemizaciji delovnih mest v policiji, v katerem bo presistemiziranih dodatnih 330 delovnih mest specialistov. MNZ bo akt v postopek sprejemanja posredoval v roku enega meseca po podpisu sporazuma. V roku treh mesecev po podpisu bo dodatno presistemiziranih 200 delovnih mest, na katerih se prejema dodatek za dvojezičnost za policiste.

Prav tako bo vlada v policiji predlagala sistemiziranje dodatnih petih odstotkov operativnih delovnih mest v enem nazivu in dodatnih petih odstotkov v dveh nazivih nad omejitvijo iz uredbe. Sistemizacija mora biti uveljavljena najpozneje do konca tega leta, predvideva sporazum.

V skladu z njim naj bi vlada zagotovila tudi dodatna sredstva v masi sredstev za plače MNZ oziroma policije, ki izhajajo iz tega sporazuma, če bo to potrebno.

Vlada oziroma MNZ sicer soglašata, da se do konca septembra sklene normativni del kolektivne pogodbe za policiste, ki bo med drugim urejal podrobnejšo opredelitev dela v posebnih delovnih pogojih, podrobnejšo opredelitev pravice do počitka in pogoje za delo sindikata.

Obligacijski del te kolektivne pogodbe naj bi vlada in sindikati sklenili ob podpisu tega sporazuma, pogodba pa naj ne bi posegala v plačni sistem in enotne višine povračil stroškov ter drugih prejemkov v zvezi z delom zaposlenih v javnem sektorju. V sklopu z zakonom in s kolektivnimi pogodbami bo urejala specifičnosti dela policistov.

Sporazum predvideva še, da bo policija dan po podpisu preklicala odpoved pogodb o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in sindikatoma. Sindikata pa bosta nato storila vse, kar lahko, za ustavitev vseh sodnih postopkov v zvezi z odpovedjo pogodb. Pogoji dela sindikata se bodo uredili v normativnem delu kolektivne pogodbe za policiste.

Vlada in sindikata sta se dogovorila tudi o plačevanju potnih stroškov policistov. Če bo policist na podlagi volje delodajalca zaposlen v oddaljenem kraju, omejitev maksimalne višine mesečnega zneska povračila potnih stroškov ne bo veljala, kot to predvideva zakon za uravnoteženje javnih financ.

Po predlogu sporazuma naj bi ministrstvo za delo v roku pol leta pripravilo tudi novelo pravilnika o seznamu poklicnih bolezni, MNZ pa naj bi predlagala ustrezno ureditev za zavarovanje uslužbencev policije za primer nesreče pri delu. V primeru sprejetja nove pokojninske zakonodaje bo vlada policiste obravnavala upoštevajoč posebne pogoje za upokojitev.

Kot je povedal finančni minister Janez Šušteršič, sporazum med vlado in policisti za državno blagajno pomeni strošek  med enim in dvema milijonoma. "V tem smislu nima veliko posledic, ima pa zelo veliko koristi v smislu, da se zakon uveljavi," je dejal.

Kaj so zahtevali policisti?

Policisti so v stavki, ki traja približno mesec dni, zahtevali izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012 v višini 692 evrov bruto. Nasprotovali so enostranskim posegom vlade v plače, znižanju plač ter prejemkov zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve ter posegom v potne stroške. Vlada pa ni želela popuščati pri ukrepih, ki veljajo za ves javni sektor in so zapisani tudi v zakonu za uravnoteženje javnih financ, na katerem temelji rebalans proračuna.

Se je s sporazumom s policisti odprla Pandorina skrinjica?

Po objavi sporazuma, ki ga je vlada predlagala policistom in iz katerega je očitno, da jim je delno popustila, pa so se oglasili tudi drugi sindikati javnega sektorja, ki so na varčevanje že pristali.

Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov je za jutrišnjo sejo sindikata tako že napovedal razpravo o sporazumu med vlado in policisti. Od vladne strani zahtevajo, da jih seznani, v katerih točkah predlog dogovora presega okvire glede na podpisan Dogovor s sindikati javnega sektorja. Na podlagi tega naj bi se odločili, kako bodo ravnali in delovali naprej v socialnem dialogu.

Da predlog sporazuma med vlado in policijskima sindikatoma ni razlog za nezadovoljstvo drugih sindikatov javnega sektorja pa meni sindikalist Branimir Štrukelj.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Štrukelj zato upa, da bo do dogovora vendarle prišlo. "Vlada na tej točki nosi izjemno veliko odgovornost, bistveno večjo kot oba sindikata," je poudaril. Po njegovem mnenju je namreč vlada tudi sama odgovorna, da je sploh prišlo do vložitve postopka za referendum, saj je "predolgo ignorirala zahteve obeh sindikatov, ki so bile neizpolnjene še iz prejšnjih dogovorov".

Javnosti poznana različica tega predloga dogovora po njegovih besedah sicer kaže, da so se v veliki meri vsaj na ravni pogajalskih skupin dogovorili o teh starih problemih. "To pomeni, da zgolj z nekim pritiskom lahko v tej državi nekaj dosežeš," je še opozoril Štrukelj in spomnil na stavko javnega sektorja 18. aprila.

Ocenil je še, da sicer še nesprejeti predlog sporazuma med vlado in policijskima sindikatoma ne bi smel povzročati težav drugim javnim uslužbencem. Kot je pojasnil, sporazum bistveno ne posega niti v sistem plač niti v interese drugih uslužbencev javnega sektorja, pač pa pretežno razrešuje specifična vprašanja policistov.