Strokovni svet SDS je danes sprejel obsežen paket predlogov ukrepov za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji, s katerimi želijo po besedah predsednika stranke Janeza Janše zapolniti vrzel, ki jo prinaša neustrezno in počasno ukrepanje vlade. V svežnju so tudi predlogi petih zakonov, ki jih bo SDS vložila v proceduro DZ. 

Janša je izrazil obžalovanje, da je neukrepanje vlade v zadnjih mesecih obrnilo to dobro stanje na glavo in da je Slovenija izgubila prednosti, ki jih je imela.

Kot je v predstavitvi dejal Janša, je gospodarska kriza Slovenijo doletela z zamikom in v dobri kondiciji. Pri tem je omenil tudi poročilo o razvoju za leto 2009, ki ga je danes predstavil Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in ki ugotavlja, da je Slovenija do leta 2008 uspešno uresničevala cilj iz strategija razvoja, da bo do leta 2013 dohitela povprečni bruto domači proizvod (BDP) EU, merjen v kupni moči na prebivalca.

Janša je poudaril, da sta tako Umar kot Evropska komisija in druge mednarodne ustanove še ob koncu lanskega leta za Slovenijo napovedovale rast BDP, medtem ko zadnje napovedi kažejo na izrazit padec, ki je celo večji od predvidenega krčenja gospodarstva EU.

Slovenija izgubila prednosti

Janša je izrazil obžalovanje, da je neukrepanje vlade v zadnjih mesecih obrnilo to dobro stanje na glavo in da je Slovenija izgubila prednosti, ki jih je imela. Še posebej je zaskrbljen, da bo glede na izhodišča za pripravo že drugega rebalansa državnega proračuna za leto 2009, proračunski primanjkljaj v letošnjem letu znašal 4,9 odstotka, kar je po njegovih besedah zgodovinsko visok primanjkljaj, še posebej glede na dejstvo, da je proračun za leto 2007 zabeležil celo majhen presežek.

SDS zato vladi in DZ predlaga tri sklope ukrepov, in sicer ukrepe za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij, vključno z ukrepi za ohranitev in ustvarjanje delovnih mest ter blažitev socialnih posledic krize, ukrepe za spodbujanje zasebne in državne potrošnje ter sočasne ukrepe za racionalizacijo delovanja države in ukrepe za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter trga.

V podporo predlaganim ukrepom bo SDS v proceduro DZ vložila tudi predlog zakona o spremembah zakona o davku od dohodka pravnih oseb, predloge zakonov o spremembah in dopolnitvah zakonov o dohodnini, o davku na dodano vrednost in o javnih financah ter predloga zakona o pomoči gospodarstvu v času gospodarske krize s spodbujanjem zasebne potrošnje. Janša je zatrdil, da so predlogi SDS v tem trenutku še kako potrebni in da je predlog največje opozicijske stranke o partnerstvu za razvoj 2 + 10 danes še bolj aktualen, SDS pa je pripravljena z njim začeti.

Ukrepi za vzpodbuditev gospodarstva

V okviru prvega sklopa strokovni svet SDS med drugim predlaga razbremenitev gospodarstva z znižanjem stopenj davkov od dohodkov pravnih oseb, tako da bi že za lani stopnja znašal 20 odstotkov, letos bi se znižala na 19 odstotkov, od leta 2010 naprej pa bi znašala 18 odstotkov. Obenem predlaga zvišanje olajšave za investicije in raziskave ter razvoj, in sicer naj bi se investicijska olajšava povišala na 30 odstotkov investiranega zneska brez absolutne omejitve, a največ v višini davčne osnove, olajšava za vaganja v raziskave in razvoj pa bi se podvojila z 20 na 40 odstotkov zneska.

SDS se zavzema še za uvedbo davčnih počitnic oz. ničelno davčno osnovo za novonastala podjetja z vsaj enim zaposlenim in za samostojne podjetnike. (Foto: Reuters)

SDS predlaga tudi skrajšanje roka za vračilo davka na dodano vrednost (DDV) na sedem dni in to takoj, zvišanje praga letnega obdavčljivega prometa, po katerem lahko podjetja plačujejo DDV po plačani realizaciji z 208.000 na 7,3 milijona evrov. SDS se zavzema tudi za znižanje trošarin na pogonska goriva, s čimer bi zagotovili, da bi bile cene goriv v Sloveniji vsaj simbolično nižje od sosednjih držav.

SDS predlaga še oprostitev (za dve leti) plačila prispevkov, ki jih krije delodajalec za novo zaposlene delavce in za tiste, ki se odločijo za samozaposlitev, možnost prostovoljnega vstopa v obvezno socialno zavarovanje za osebe, ki za opravljeno delo po kakršni koli obliki pogodbe prejemajo plačilo v višini vsaj minimalne plače in spodbujanje prostovoljnega ostajanja v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

SDS se zavzema še za uvedbo davčnih počitnic oz. ničelno davčno osnovo za novonastala podjetja z vsaj enim zaposlenim in za samostojne podjetnike, in oprostitev plačila za dohodke iz prijavljenih inovacij ter za mlade raziskovalce, ki se šolajo doma in v tujini.

Uvedba socialnih kartic

Na socialnem področju SDS med drugim predlaga uvedbo nakupovalnih socialnih kartic in redefincijo meril za pridobitev subvencij ter drugih oblik državnih pomoči, obenem pa predlaga, da bi vlada prazna stanovanja v njeni lasti oddala v neprofitni najem mladim družinam.

SDS predlaga še vrsto ukrepov na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij, ki naj bi prispevali k prehodu na bolj tehnološko intenzivno strukturo gospodarstva in v družbo znanja. Na področju okolja pa se SDS ne glede na krizo zavzema za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in ustvarjanje pogojev za prehod na t.i. nizkoogljično gospodarstvo.

V drugem sklopu ukrepov SDS predlaga spodbujanje potrošnje prebivalstva z neposrednimi subvencijami, okrepitev investicij v modernizacijo železniške infrastrukture, cestnih razvojnih osi in energetskih projektov, začetek javnih investicijskih del na podlagi resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 in ukrepe za izkoriščanje celotnega potenciala sredstev EU.

V tretjem sklopu pa SDS predlaga, naj Banka Slovenije oceni zdravje slovenskega finančnega sistema in vladi ter DZ poroča o ugotovitvah. Poročilo bi moralo vsebovati tudi seznam vseh tveganih posojil bank, še posebej tistih za menedžerski okup podjetij, in slabih naložb slovenskih bank in zavarovalnic.

Na podlagi ocene Banke Slovenije pa bi se morala vlada po prepričanju SDS odločiti, ali je potrebna ustanovitev posebne banke ali agencije, ki bi prevzela slaba posojila in naložbe. S tem bi banke ta posojila in naložbe umaknile s svojih bilanc, kar bi povečalo njihovo stabilnost, izboljšala pa bi se tudi preglednost.