Finančni minister Križanič (Foto: Dare Čekeliš)

Ministrstvo za finance bo v vladni postopek poslalo koalicijsko usklajen predlog novele zakona o dohodnini, ki bo zvišala dodatno splošno olajšavo, ponovno uvedla stanovanjsko olajšavo in v dohodninski lestvici uvedla dodatna razreda, s stopnjama 45 in 50 odstotkov.

A zapletlo se je že pri koalicijski usklajenosti. Finančno ministrstvo namreč pravi, da je dodaten davčni razred koalicijsko usklajen, koalicijski partnerji pa pravijo, da o njem niso bili dovolj natančno obveščeni, načelno pa so proti vsakršnim višjim davkom. "V vladi o tem še nismo poglobljeno govorili, sem pa seznanil nekatere druge, da seveda kakršnega koli zvišanja obdavčitev dela ne morem podpreti, ker bi bilo to razvojno negativno in da je potrebno iskati druge finančne vire in razmišljati o zmanjšanju javne porabe,“ je dejal gospodarski minister Matej Lahovnik.

Tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da o tem znotraj vlade niso resno razpravljali. "Takšno dvigovanje dohodninske obdavčitve bi prizadelo ravno najbolj produktiven del prebivalstva. Tisti, ki pravzaprav že zdaj največ prinese v proračun," meni Kresalova.

Okoljski minister Karel Erjavec pa dodaja: " Minister Križanič večkrat na glas tudi razmišlja in kaj pove. Moram reči, da sam nisem navdušen nad to idejo, ker ne bi obremenili tistih, ki imajo res najvišje dohodke v tej državi." Pravi še, da tisti, ki največ intelektualno delajo, niso največji bogataši.

Kaj predlaga Križanič?

"Temeljni cilj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je realizirati zaveze iz koalicijske pogodbe v zvezi z izboljšanjem dohodkovnega položaja najnižjih dohodkovnih skupin in bolj optimalnim razvrščanjem dohodninskih zavezancev po davčnih razredih ter hitrejša in ugodnejša ureditev stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo stanovanjske olajšave," je pisalo v sporočilu za javnost finančnega ministrstva.

Glede na koalicijsko usklajevanje izhodišč pri pripravi predloga zakona bo po potrditvi predloga na vladi prišlo do povečanja dodatne splošne olajšave za zavezance s skupnimi dohodki do višine prvega praga skupnih dohodkov, ki bo omogočila uveljavljanje dodatne splošne olajšave (za leto 2009 do 8.557 eurov). Dodatna splošna olajšava bo določena v višini, ki bo omogočala, da zavezanci, ki prejemajo minimalno plačo oziroma dohodke iz delovnega razmerja do 8.557 eurov, ne bodo obdavčeni.

Uvedena bo stanovanjska olajšava v znesku plačanih obresti in glavnice, vendar ne več kot 600 eurov.

Spet bomo imeli stanovanjsko olajšavo. (Foto: Reuters)

Zavezance za dohodnino z dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, višjimi od dveh in pol povprečnih plač, se bo dodatno obremenilo z uvedbo dveh dodatnih davčnih razredov, s stopnjama 45 odstotkov in 50 odstotkov, ob nespremenjenih standardnih olajšavah.

Predlog nove lestvice je naslednji:

(Foto: Ministrstvo za finance)

Ministrstvo: Slovenske plače niso najbolj obremenjene

Finančno ministrstvo se je odzvalo tudi na poročilo revizijske hiše KPMG International, ki je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov, Slovenija pa se je znašla na prvem mestu. Pravijo, da to poročilo težko komentirajo, saj revizijska hiša ni jasno predstavila metodologije, ki so jo uporabili za izračun davčne obremenitve.

Na ministrstvu menijo, da je za meddržavno primerjavo obdavčitve dohodka iz zaposlitve (plače) in stopnjah prispevkov za socialno varnost smotrno uporabiti izračune po metodologiji OECD. Ti so objavljeni v publikaciji Taxing Wages, iz leta 2008.

Na ministrstvu pravijo, da podatki iz te publikacije kažejo, da je davčna obremenitev slovenskih plač pri vseh proučevanih tipih res nad povprečjem OECD držav, nikakor pa niso slovenske plače najbolj obremenjene.