Dobila tožbo po smrti brata
Država Slovenija bo morala plačati 4000 evrov globe zaradi prepočasnega sojenja po smrtni prometni nesreči. Tožbo sta na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila brata pokojnika.
Nova sodba sodišča v Strasbourgu proti Sloveniji je po smrti v prometni nesreči. (Foto: Jani Dolinšek)
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je spet razsodilo proti Sloveniji in ji naložilo izplačilo 4000 evrov. Sodba je v prid dveh tožnikov, M.G. in B.G., ki sta se na sodišče obrnila zaradi predolgih postopkov pred sodišči v civilni tožbi po smrti brata v prometni nesreči.
Od vložitve civilne tožbe aprila leta 2002 do odločitve sodišča maja 2006 o koncu postopka so minila več kot štiri leta, ugotavlja sodišče v Strasbourgu. Kot prekomerno dobo je ocenilo več kot tri leta, ki so minila od vložitve tožbe do prve obravnave na sodišču.
Evropsko sodišče je zato razsodilo, da je Slovenija kršila 6. in 13. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šesti člen določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, 13. člen pa pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih.
Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda. Takrat je tudi zapisalo, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija pa je nato sprožila projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov.
Povezani članki
Glasuj
Do današnjega od nobenega popolnoma nobenega odgovora na spodnje. Uradne osebe CSD pa lažejo še kar naprej, celo pred sodiščem!
Na spodnji dopis s strani tožilstva do današnjega dne nisem dobil popolnoma nobenega odgovora!!!!
Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
TRG OF 13
1000 Ljubljana
In
Generalni vrhovni tožilec dr. Zvonko Fišer
TRG OF 13
1000 Ljubljana
Ljubljana, 20.5.2011
Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora
V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.
Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.
V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.
Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!
Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).
Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
- poteku postopka
- vsebini dejanj postopka
- danih izjavah
V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A,
















