LJ
Weather
20° | 13°

 

Dobila tožbo po smrti brata

Država Slovenija bo morala plačati 4000 evrov globe zaradi prepočasnega sojenja po smrtni prometni nesreči. Tožbo sta na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila brata pokojnika.

Prometna nesreča

Nova sodba sodišča v Strasbourgu proti Sloveniji je po smrti v prometni nesreči. (Foto: Jani Dolinšek)

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je spet razsodilo proti Sloveniji in ji naložilo izplačilo 4000 evrov. Sodba je v prid dveh tožnikov, M.G. in B.G., ki sta se na sodišče obrnila zaradi predolgih postopkov pred sodišči v civilni tožbi po smrti brata v prometni nesreči.

Od vložitve civilne tožbe aprila leta 2002 do odločitve sodišča maja 2006 o koncu postopka so minila več kot štiri leta, ugotavlja sodišče v Strasbourgu. Kot prekomerno dobo je ocenilo več kot tri leta, ki so minila od vložitve tožbe do prve obravnave na sodišču.

Evropsko sodišče je zato razsodilo, da je Slovenija kršila 6. in 13. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šesti člen določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, 13. člen pa pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda. Takrat je tudi zapisalo, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija pa je nato sprožila projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 33
 
Naj kazen plačajo odgovorni sodniki, ki so z zadevo zavlačevali....
 
človekove pravice v krivosodni državi Republike Slovenije ??... mah, sitnica !....................
Rebula Vodan 24.11.2011 20:09:32
Pozdravljeni 24 ur spodnji clanek je se kako resnicen da bi morala evropa prevzeti sodbe v Sloveniji saj so vsa sodisca v Sloveniji korupcijsko podkupljena 1000 procentno zivijo pa z nasih plac 600 evrov 24 ur se vi jim nemorete nic pa vedno razglasate resnico da so korupcijska sodisca in sluzijo samo na nas navadnih drzavljanih.Lep pozdrav
Pas material !!! Kaj sem pa jaz kriv, da moram sedaj preko davčnoplačevalskega vzvodovja plačevati za sodniške neumnosti in njih lenobo? Če bi za tak primer bila tožena recimo Finska ali Švica, bi kazen le stežka bila pod 100 jurjev. Ne rečem, da svojci niso upravičeni do odškodnine, a plačajo jo naj tisti, ki so to zakrivili. Tist nedotakljivi !!!
Starropramen 24.11.2011 19:59:03
Evropa bi morala prevzeti kompletno komando nad našim sodiščem in vodenje naše države.
maja 2011 sem klical sodnico, če mi lahko pove, kaj rabim za ponovno opravljanje izpita. rekla mi je, da naj grem delat izpit, tako kot sem ga delal prvič, se pravi (CPP, zdravniški testi, občinski testi, vožnja). meni se je zdelo čudno in vsi, ki so zgubili izpit so morali opraviti še neke teste pri psihiatru, meni tega sodnica ni omenila. konec junija pa mi je potekla prepoved, tako, da sem takrat kontaktiral avtošolo in v avtošoli so mi rekli, da moram opravit psihoteste in varno vožnjo, saj z 1.7 začne veljati zakon o varni vožnji za vse ponavljalce. Jaz sem jim povedal, da tega ne rabim, saj mi sodnica ni tega omenila, potem mi reče inštruktor naj zopet pokličem sodnico in jo vprašam. In jaz jo pred 1.7 pokličem in povem, kaj so mi na avto šoli rekli, da rabim pač psihoteste ali varnovožnjo in zopet pravi, da nič od tega ne rabim. jaz potem takoj kličem na avtošolo in povem kaj mi je rekla, da nerabim nič, moj inštruktor je bil zgubljen, jaz pa tudi, potem mi pove, da začne veljati zakon o varni vožnji s 1.7 in da to moram imeti, razen, če sem jaz pač poseben primer, ker sem izpit zgubil na zelo čuden in ponesrečen način in smo mislili, da mi sodnica ni odredila nič od tega ne psihotestev ne varne vožnje. In jaz lepo naredim vse potrebno CPP, zdravniške teste, začnem vozit, ko mi en dan, nek drug inštruktor reče, da bom moral 100% delat varno vožnjo. in jaz nekje sredi julija zopet kličem sodnico in ji rečem, da bom moral delati varno vožnjo, ker je ta zakon začel veljati s 1.7 ona pa mi pravi, da ne ker ta zakon je bil sprejet 1.7 ni pa še u veljavi in naj grem delat izpit v drugo avtošolo če tukaj tako komplicirajo. In jaz zopet povem to inštruktorju in on pravi vredu, bomo delali tako kot, da v prvo delaš pa bomo videli če boš šel lahko na glavno vožnjo in seveda vse je bilo lepo in prav, dokler ni prišel čas za občinske teste, ko se hočem prijavit na občinske teste me ne spustijo skozi, ker nimam varne vožnje in jaz jim povem situacijo in brskamo skupaj po zakonih, kličemo ministerstvo in povejo, da moram delat varno vožnjo. In seveda jaz naredim varno vožnjo, se vpišem na občinske teste jih naredim in pride dan za glavno vožnjo in ko se hočem prijavit na glavno vožnjo, me ne spustijo skozi, ker imam na zdravniških testih nekaj narobe obkroženo. Potem grem k zdravniku in povem, da so mi narobe obkrožili in naj popravijo in zopet je bila cela štala ena medicinska sestra je letala do druge, druga do tretje itd.... na koncu pridemo do tega, da oni meni ne smejo obkrožiti tisto kar zahtevajo na upravni enoti. nato grem do drugega zdravnika in naredim zdravstvene teste, kjer mi obkroži isto kot pa prvi zdravnik, potem povem zdravniku, da naj obkroži tisto drugo, ker tako zahtevajo na upravni enoti, pravi zdravnik, da ne ker se mora obkrožiti prvo za mojo situacijo, za ponavljalca. in kličem na upravno enoto, povem situacijo, mi ne znajo odgovorit, kličem zdravnika kaj pravijo tam, pravi zdravnik, da ima on prav in da na upravni enoti narobe delajo, na upravni enoti pa govorijo da oni delajo prav in zdravnik narobe. Potem sem bil že zelo jezen in kličem, na upravno enoto in rečem , da naj mi zdaj oni razložijo kako naj naredim izpit, ali pa naj mi povejo način, da dobim obkroženo tisto kar oni zahtevajo, odgovor pa je bil, da njih to ne zanima in da delajo tako kot piše v zakonu. in zopet grem do zdravnika mu povem in mi reče, naj naredim še psihoteste, pa da mi potem obkroži to kar na upravni enoti zahtevajo, da bom imel res vse, da mi ne bodo mogli nič. in res naredim psihoteste in psihologinja mi reče, da jih brezveze delam, ker je sedaj nov zakon, neke delavnice, za vse tiste, ki zgubijo izpit zaradi alkohola. potem ji jaz povem, da sem naredil varno vožnjom, pa pravi, da je sploh nebi smel delat, ker varna vožnja je za tiste, ki zgubijo izpit zaradi hitrosti. in zopet sem se znašel na mrtvi točki potem sem jo vprašal če bom moral naredit te delavnice in rekla je da najverjetneje da ker je tak zakon ampak da še nihče ni
_LF_ 24.11.2011 19:59:09
nima koncesije in da se trenutno izpiti ne morajo delati, dokler ne dobijo zdravniki koncesije. potem sem ji rekel naj mi naredi te teste, pa da grem do zdrovnika pa kar bo pa bo in grem zdravnik mi obkroži tisto kar so zahtevali na upravni enoti, na upravni enoti pa me spustijo naprej in naredim glavno vožnjo. Državo je lahko sram da postavlja zakone, ki nimajo ne repa ne glave, use državne ustanove pa kažejo s prstom en na drugega in nikjer nič ni prav. najbolj za vse pa se lahko zahvalim sodnici, ki tako dobro pozna zakone. To državno sodstvo je sramotno, da sodnica, na okrajnem sodišči za prometne prekrške ne pozna nekega zakona, sram jo je lahko! Prav tako, pa državo, ki postavlja neke zakone, ki jih more reševat fizična oseba kot sem jaz in skakat iz enega konca na drugi konec in zapravljat denar za brez veze, SRAMOTA!
Starropramen 24.11.2011 20:02:02
Sodniki v glavnem spijo in kofetkajo na državni račun,zato je vse prepočasno in neizučeno.
 
dosti premalo so dobli samo škoda da plača država
 
Naj sodstvo plača iz svojih žepov...
*....in s tem država, plačam jaz KOT DAVKOPLAČEVALEC!!!!!!
 
OB TEM PA TOŽILSTVO IN POLICIJA V SRAMOTA NARODU!

Do današnjega od nobenega popolnoma nobenega odgovora na spodnje. Uradne osebe CSD pa lažejo še kar naprej, celo pred sodiščem!

Na spodnji dopis s strani tožilstva do današnjega dne nisem dobil popolnoma nobenega odgovora!!!!

Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
TRG OF 13
1000 Ljubljana

In

Generalni vrhovni tožilec dr. Zvonko Fišer
TRG OF 13
1000 Ljubljana
Ljubljana, 20.5.2011

Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora

V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.

Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.

V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.

Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!

Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).

Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
- poteku postopka
- vsebini dejanj postopka
- danih izjavah

V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A,
Več komentarjev