Mučenje brez meja: Klopi izsesali vso kri

V Sloveniji je okoli 13 društev proti mučenju živali, ki glavnino finančnih sredstev dobijo od donatorjev, nekaj pa tudi od občin. Na terenu pregledujejo življenjske pogoje živali, bodisi po prijavi bodisi naključno. Ko naletijo na nehumano ravnanje z živaljo, se poskušajo najprej pogovoriti z lastniki, če ne zaleže, sprožijo nadaljnje postopke. Med drugim podajo tudi prijave na veterinarsko inšpekcijo.

V Obalnem društvu so naleteli na različna mučenja. Najbolj kruta so tista, ko lastniki živali brez hrane in vode pustijo zavezane ali zaprte, praviloma jih tudi večkrat pretepejo. ''Našli smo psa, ki je bil očitno vse življenje privezan na strop ali kako drugače od zgoraj, tako da sploh ni znal več sedeti. Imel je poškodovane male možgane, veliko globoko rano okoli vratu in ušesa brez dlak. Obravnavali smo tudi primer krav, ki so stale do trebuhov v lastnem gnoju, z gnilimi parklji, brez sena in vode."

"Nekoč smo naleteli na primer "ljudske" metode kastracije psa, ko so mu z elastiko zavezali predel nad modi, da je imel vso tkivo ob modih in bližnjih notranjih organih gangrenozno. Našli smo psa, ki je imel tako veliko klopov, da skoraj ni imel več krvi. Poginil je, ni bilo več pomoči. Goneča psica je bila z vrvmi privezana na dve drevesi, da se ni mogla usesti. Lastnik jo je po vsej verjetnosti nastavil za samce."

"Maček je imel na glavo zalepljeno konzervo. V hudih mukah se je zadušil. Mučitelji vtikajo petarde v zadnjične odprtine brezdomnih mačk, ki potem z razparanim zadnjim delom živijo še nekaj dni in umirajo v najhujših mukah. Nekateri psi in mačke so zaprti v kleteh in nikoli ne vidijo dnevne svetlobe. V smeti odvrženi, v vrečkah zaviti mladički psov in predvsem mačk, še živi … Še bi lahko naštevali, vendar se ne spomnimo vsega ...'' so grozne izkušnje opisali v Obalnem društvu. Podpredsednica društva Tamara Čok je opozorila tudi na zavržene živali: ''Starih in bolnih psov se ljudje radi znebijo tako, da jih odvržejo čez mrežo zavetišča, na vrt ali pred vrata katerega od članov društva. Po navadi so psi s tumorji ali neozdravljivo bolni.''

Mučiteljem grozi zapor

Z mučenjem živali se ukvarjajo tudi policisti, ki po odkritju storilca podajo ovadbo na pristojno tožilstvo. Vsi se še spomnimo gimnazijcev, ki naj bi na grozovit način mučili in pobili najmanj 40 mačk. Primer ni osamljen, postojnski policisti so leta 2006 prijeli prijavo 25-letnice, ker je neznanec z zračno puško v oko ustrelil njeno mačko. Ljubitelje živali je pretresel tudi nedavni primer psa, ki se ga je lastnik naveličal in naročil mladoletniku, naj ga pokonča. 15-letnik je nič hudega slutečo žival odpeljal v gozd, kjer jo je do smrti pretepel s palico. Sankcije za mučitelje predvidevajo Kazenski zakonik, Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Prvi za mučitelje predvideva tudi zaporno kazen.

Slovenski policisti so sicer leta 2006 ugotovili 33, lani pa 23 primerov mučenj živali, veterinarska uprava pa je lani in letos odvzela več kot 1300 živali. V Obalnem društvu dobivajo več prijav kot pred leti, ob čemer predvidevajo, da so ljudje čedalje bolj obveščeni. ''Prejmemo tudi več klicev od policistov, ki nas prosijo za pomoč. Ljudje sedaj kličejo nas, tudi če gre za ogroženo ali poškodovano divjo žival, prej so vedno klicali lovce. Tako lahko rešimo tudi kakšno srno, lisico in ptico,'' so pojasnili v Obalnem društvu.

Rešilec za živali

V Sloveniji pa le ni vse tako črno, kot se morda zdi na prvi pogled. Veterinarska bolnišnica Šentjur je 12. novembra namreč dobila prvo reševalno vozilo za živali, namenjeno prevozu poškodovanih in bolnih živali. Ima vso potrebno opremo za nudenje nujne veterinarske pomoči, transporter na štirikolesni pogon pa je primeren tudi za hribovita območja.

Storitev prevoza malih živali je samoplačniška. Če lastnik poškodovane ali bolne živali ne more pripeljati na veterino, jih pokliče in naroči prevoz. Reševalno vozilo za živali pride na dom ali kakšno drugo lokacijo, veterinar tam ustrezno oskrbi žival in jo pripravi na prevoz. Sledi prevoz poškodovane živali v veterinarsko bolnišnico, po želji pa jo lahko v vozilu spremlja tudi lastnik.