Zdravili se bomo lahko tudi v tujini

Od oktobra dalje bo veljala evropska direktiva o prostem prometu bolnikov v Evropski uniji, po kateri bodo imeli bolniki izvajalca zdravstvenih storitev ne le v državi, kjer so zavarovani, temveč tudi v drugi državi evropski članici. Dobili bodo povrnjene stroške pregledov kliničnih specialistov v tujini do vrednosti priznane pri nas.

Potni stroški breme bolnika

Prost pretok bolnikov, ki bi želeli obiskati specialista v evropski državi, je možen že nekaj časa. Bolnik lahko obišče specialista v kateri koli drugi državi, pri čemer ni upravičen do povračila potnih stroškov. Po mnenju Tita Alberta z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) zato ni realno pričakovati, da bi bolniki v zelo oddaljenih državah obiskovali specialiste samo zaradi pregleda ali diagnostične preiskave.

Po uveljavitvi direktive lahko poiščejo zdravljenje v bolnišnici v tujini ob določenih pogojih, ob na primer nadpovprečni čakalni dobi, dragem zapletenem zdravljenju ali transplantaciji organov. A Albert hkrati opozarja, da velika večina bolnikov ne bo mogla niti založiti stroškov niti kriti razlike med stroški v lastni in drugi državi.

Po njegovih besedah je bistvo proste mobilnosti bolnikov, da se načeloma sami odločajo, kje bodo poiskali zdravnika, specialista v tujini pa mu lahko priporoči tudi domači zdravnik. Za bolnišnice bodo v vsaki državi vzpostavljene nacionalne kontaktne točke, ki bodo obveščale bolnike o možnostih zdravljenja v določeni državi. A možno je pričakovati, da na primer nemška ali francoska kontaktna točka zaradi velikosti bolnišničnega sektorja ne bo imela podatkov prav o vseh izvajalcih.

Ceniki so stvar izvajalcev in se bo moral o cenah prav tako pozanimati bolnik sam. Generalno objavljanje cenikov, spet posebno v velikih državah, je po mnenju Alberta nesmiselno in nepraktično. ''Podobno, kot se pozanimamo sami o ceni v posamezni trgovini ali spletišču, bo tudi tukaj. Poleg tega se je potrebno zavedati, da bo bolnik, ki bo šel v drugo državo, praviloma obravnavan kot samoplačnik, kar lahko pri nekaterih izvajalcih pomeni, da imajo drugačne cenike kot za tiste, ki so del pogodbenih razmerij z zavarovalnicami ali zdravstvenimi oblastmi,'' je poudaril.

Zdravljenje v tujini bo očitno dostopno vsem pod enakimi pogoji le na papirju. Bolnik, ki bo iskal podatke o zdravljenju v drugih državah, mora obvladati tuje jezike, saj bo drugače težko prišel do izčrpnih informacij. Albert je pojasnil, da so že danes bolnišnice, ki sprejemajo večje število tujih bolnikov in so se temu tudi jezikovno prilagodile, ''kar je že dejanska omejitev. Nato je seveda razlika med bolniki, ki lahko in enostavno uporabljajo internet in tako pridejo do informacij.''

Po njegovih besedah je veliko tudi vprašanj, povezanih z logistiko. ''Nekdo, ki mu ni težko organizirati potovanja v tujino ali z avtom ali z letalom, bo lahko odšel kamor koli. Nekdo, ki mu je težko ali ga je celo strah, bo imel težave.'' Pomembno je še, da potni stroški ne bodo povrnjeni, prav tako ne bodo povrnjeni stroški za osebo, ki bi bolnika morebiti spremljala.

Ključni problem vidi še v razliki v cenah. Večina držav, ki imajo odvečne in vrhunske zmogljivosti v zdravstvu, so namreč tudi najbolj razvite in najdražje države v Evropi. Zato bo bolnik ob koriščenju njihovih storitev vedno moral kriti del stroškov tudi sam.

Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji trenutno malo možnosti, da bi prišlo do velikega priliva tujih pacientov, saj nimamo posebnih spodbud za izvajalce, posebno bolnišnice, da bi bili zainteresirani za njih. Zaposleni namreč za morebitni povečani obseg dela po plačnem sistemu ne morejo biti posebno nagrajeni.

Na ZZZS ne pričakujejo prevelikega odliva v tujino

Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZZS) ocenjujejo, da bo nova ureditev v marsičem vplivala na nacionalne zdravstvene sisteme. Katere so osnovne slabosti, je po njihovih besedah težko dovolj natančno predvideti, menijo pa, da se bodo morebitne težave ali slabosti pokazale predvsem v državah, ki na določenih področjih zaostajajo po dostopnosti ali kakovosti zdravljenja v bolnišnicah. Obenem se zavedajo, da morajo tudi v Sloveniji v prvi vrsti pozornost usmeriti na specialistične diagnostične dejavnosti in posege, kjer čakalne dobe presegajo dopustne.

Prevelikega odliva bolnikov v tujino ne pričakujejo, ker ga tudi doslej ni bilo. Že zdaj namreč zagotavljajo zavarovanim osebam povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici v primeru specialistično ambulantnih storitev, in sicer na način, da jim zavarovana oseba po opravljenem posegu v tujini predloži račun za opravljene storitve in priloži napotnico slovenskega osebnega zdravnika oziroma specialista. Bolniku povrnejo stroške v višini kot stane zdravstvena storitev v Sloveniji, zavzemajo se, da bi bilo tako tudi v primeru bolnišničnega zdravljenja.

Težava je v denarju

Po napovedih predsednika sindikata Praktik.um Igorja Muževiča bodo slovenski bolniki praktično brez čakalne dobe prišli na specialistični pregled v Avstrijo, na Hrvaško, na Madžarsko, v Italijo. ''Do ortopeda bodo lahko prišli v enem tednu, ZZZS pa bo dolžan povrniti del denarja,'' je poudaril. Po njegovih besedah na primer na Hrvaškem niso tako zelo dragi, zato bodo slovenski bolniki verjetno dobili povrnjene vse stroške. Ocenjuje, da se bodo tam borili za slovenske bolnike, ki bodo prinašali dodaten denar, zato ne bodo več prisiljeni čakati.

Pojasnil je še, da čakalne dobe v Sloveniji niso zaradi prevelikih obremenitev specialistov, ampak ker zavarovalnica krije določeno število pregledov dnevno, več denarja pa ne da. Specialist tako na primer opravi pet pregledov dnevno, ki jih ima tudi plačanih, čeprav bi jih lahko opravil 20, vendar jih zavarovalnica ne bi plačala. Zato je pri nekaterih čakalna doba kar dve leti, medtem ko ni čakalnih dob, če si samoplačnik.

Mazej Kukovičeva: Slovenija je lahko privlačna za bolnike iz tujine

Nekdanja zdravstvena ministrica in evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je pojasnila, da bodo bolniki z direktivo pridobili večjo svobodo glede možnosti izbire države, kraja, institucije in specialista za zdravljenje. A vendar je prost pretok odvisen tudi od nacionalne zakonodaje, v smislu procedure, ki jo bo posamezna država članica izvajala, je poudarila. "Predvsem zato, da bo imela pod nadzorom višino stroškov, ki jih bo potrebno povrniti," je sporočila.

Po njenih besedah je priložnost čezmejnega zdravljenja za Slovence zanimiva, "enako pa je lahko zanimiva tudi priložnost za Slovenijo, da postane prepoznavna kot dežela zdravja. Z obzirom na to, da imamo mnogo uglednih strokovnjakov, da imamo zdravstveni sistem, ki je dobro razvit, a žal še vedno slabo organiziran, smo lahko tudi mi privlačni za paciente iz tujine." Meni, da lahko tako v slovensko zdravstveno blagajno priteče več denarja, kar bi bilo v krizi zelo dobrodošlo.

Obvezno zdravstveno zavarovanje naj se ne bi podražilo

Do uveljavitve direktive morajo na zdravstvenem ministrstvu pripraviti spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na njihovo podrobnejšo razlago, kakšne bodo konkretne spremembe, še čakamo. So pa sprejeli smernice, po katerih se obvezno zavarovanje ne bi podražilo.