Do odškodnin z zakonom?

Ob 15. obletnici izbrisa so izbrisani predstavili osnutek vzorčne tožbe za odškodnino, ki naj bi jo v prihodnjih dneh poskušalo vložiti čim več od 4093 izbrisanih, ki so leta 2004 prejeli dopolnilne odločbe, da se jim prizna stalno bivanje v Sloveniji od leta 1992. Ko bodo izčrpana vsa pravna sredstva v Sloveniji, pa so se izbrisani pripravljeni obrniti tudi na sodišče na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, je povedal pravni zastopnik društva Matevž Krivic.

"Prišli bomo do resnice," je zatrdil Krivic in dodal, da bo pot do resnice lahko zelo dolga. Zaradi hitrosti reševanja tožb v Sloveniji, ki je posledica sodnih zaostankov, se lahko zgodi, da bodo primeri izbrisanih prišli na evropsko sodišče šele čez desetletje, je ocenil nekdanji ustavni sodnik Krivic. Po njegovem mnenju bi moral državni zbor za izplačilo odškodnin sprejeti poseben zakon. Če zakona ne bo, potem bodo tudi odškodnine po mnenju Krivica postale predmet dolgotrajnega in posebnega postopka pred ustavnim sodiščem, ocenjuje Krivic. Glede odškodnin se izbrisani zavzemajo za izplačevanje po načelu sorazmernosti. To pomeni, da naj država izbrisanim za povrnitev storjenih krivic nameni največ toliko denarja kot ga lahko prenese proračun.

Moralna zmaga izbrisanih

Obletnica izbrisa je bila v ponedeljek, vendar društvo takrat ni moglo pripraviti novinarsko konferenco, saj so se njeni predstavniki v Bruslju udeležili seje odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki je obravnaval njihovo peticijo. V njej zahtevajo politično ovrednotenje ravnanja slovenskih oblasti v zadevi izbrisanih. Odbor je ob zaključku sklenil, da bo na slovensko vlado naslovil vprašanje, kako bo rešila problem izbrisanih.

Krivic, ki je predstavil potek seje, je bil nad rezultatom presenečen, sam ga je celo poimenoval mali čudež. Kljub temu pa opozarja, da s tem ni prišlo do preobrata v zgodbi o izbrisanih. "Pozabite na iluzijo, da se bo kaj spremenilo," je povedal Krivic. Po njegovem mnenju gre tako le za moralno zmago izbrisanih.

NSi za ustavni zakon

NSi se še vedno zavzema za "pravično in trajno rešitev vprašanja izbrisanih", ki pa bo morala biti selektivna, kar pomeni individualno obravnavo posameznih primerov. V stranki vidijo rešitev v sprejetju ustavnega zakona, so sporočili iz NSi. Ob tem so poudarili, da so imeli vsi od 200.000 priseljencev priložnost zaprositi za slovensko državljanstvo v šestih mesecih po osamosvojitvi Slovenije.

Tako po njihovem mnenju danes govorimo predvsem o tistih, ki so se zavestno odločili, da ne bodo izkoristili ponujene možnosti in za državljanstvo niso zaprosili. "Ne smemo dovoliti posameznikom, ki so ob osamosvojitvi špekulirali ali celo delovali proti naši državi, da bi od tega imeli korist," so še sporočili.

SNS obsodila vzorčne tožbe

Vzorčna tožba za odškodnine proti državi po mnenju poslanca SNS Saša Pečeta jasno nakazuje špekulativni interes članov društva, ki želijo "čim bolj oskubiti državo". Poslanska skupina od vlade pričakuje, da v DZ nemudoma posreduje ustavni zakon o izbrisanih ali pa naj na podlagi referendumskega izida ugotovi, da je vprašanje izbrisanih zaključeno.

Slovenija v preteklosti ni storila nobene napake, meni poslanec. Po oceni SNS obstajajo le posamezniki, ki zaradi špekulativnih namenov želijo očrniti slovensko osamosvojitev, pravno državo in ustavo, je na današnji novinarski konferenci opozoril Peče. Poslanec nacionalne stranke poudarja, da je Slovenija ena redkih novih držav EU, ki je v obdobju osamosvajanja postopala izredno korektno. Tako je slovensko državljanstvo v tistem času pridobilo 175.000 državljanov s področja republik nekdanje SFRJ. Leta 1991 je bila namreč sprejet zakon o tujcih, ki je določal, da lahko državljani nekdanjih republik SFRJ v roku šestih mesecev zaprosijo za državljanstvo, sicer pa postanejo tujci. S tem je Slovenija izkazala stopnjo demokratičnosti, ki nam jo druge države lahko zavidajo, meni Peče.