Ocvirkovka, luštrkajca in ajdova potica
Za pustni čas je značilna potica z nadevom iz ocvirkov, imenovana ocvirkovka ali špehovka, ki je najbolj okusna še topla, pravi Kužnikova. Za špehovko je značilen nadev iz narezane klobase ali scvrte sveže slanine. Poseben nadev iz svežega luštreka ter kuhanega in na drobne kocke narezanega suhega svinjskega mesa je značilen za potico luštrkajco ali luštrakajco. V pustnem času pa so po izročilu pekli tudi ajdovo potico, torej potico iz ajdove moke z nadevom iz skute in smetane, je pojasnila.
Krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo
Poleg potic so za pustni čas značilni krofi in flancati. Med kmečkim prebivalstvom so bili v navadi krofi brez nadeva. Ponekod so jih imenovali bobi ali krapi, še pojasnjuje Kužnikova.
Krofe povezujemo z dunajsko dvorno kuhinjo, kjer naj bi jih v prvi polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov, navaja Leksikon etnologije Slovencev. Sam izvor krofov sicer ni točno znan. Lasti si jih več evropskih narodov, svojo različico z luknjo v sredini imajo tudi Američani. Po nekaterih virih pa naj bi krofe pripravljali in uživali že Rimljani.
Čeprav so krofi najbolj priljubljeni, pa niso edina ocvrta hrana v pustnem času. Flancati kot ocvrte, nekvašene testene krpice so kot plemiška jed na Slovenskem izpričani v poznem srednjem veku. V kmečkem okolju so po navajanju enciklopedije postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Pozneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.
Ob pustu mora biti na mizi svinjska glava
Poleg mastnega peciva so po besedah Kužnikove po izročilu za pusta ljudje uživali tudi veliko svinjskega mesa. Staro pravilo je velevalo, da mora biti ob pustu na mizi svinjska glava, ki jo je bilo treba skuhati že na četrtek pred pustno nedeljo, imenovan tudi debeli ali tolsti četrtek, ki velja za godovni dan vseh debeluhov.
In ker je vsega lepega enkrat konec, tudi pustnemu prenajedanju sledi post. Pustnemu torku tako sledi pepelnična sreda ali pepelnica, ki je prvi dan 40-dnevnega posta. Na pepelnično sredo je za Ljubljano značilna slanikova pojedina, na katero so do 2. svetovne vojne vabile znane ljubljanske gostilne.
Slovenski pregovor po navajanju Kužnikove pravi: O pustu so zrele neveste, o postu pa preste. Njegovo sporočilo po njenih besedah priča o dveh pomembnih obdobjih med koncem zime in pomladjo, o pustu na eni strani in o pepelnici ter o 40-dnevnem postu, ki se je končal z veseljem velike noči, na drugi.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.