V sredo, 23. aprila zvečer so policisti na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, opravljali meritve hitrosti. Ko je mimo pridivjala 31-letnica v BMW-ju, niso mogli verjeti svojim očem. Voznica s težko nogo je vozila s hitrostjo 142 kilometrov na uro, na znak policista pa se ni ustavila. A ni prišla daleč, možje postave so jo izsledili še isti večer in zoper njo podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Globa za prekoračeno hitrost sicer znaša najmanj 500 evrov in 18 kazenskih točk, globa za neupoštevanje predpisanega znaka, s katerim policist ustavlja, pa najmanj 500 evrov in najmanj šest kazenskih točk.

Tudi zaseg vozila

Zgoraj omenjena voznica jo je sicer odnesla kar dobro. Že jutri začne namreč veljati novela Zakona o varnosti cestnega prometa, s katero se višajo globe za kršitve, ki so med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč. Gre predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno.

Kazni za najhujše prekrške bodo znašale tudi 1.000 evrov in več. (Foto: Promet.si)

Vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1.000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil. Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo.

Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila, ki bo doletela kršitelja, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo.

Večja varnost ali debelejša 'proračunska denarnica'?

Vprašanje, ali bodo višje globe prispevale k večji varnosti v prometu ali pa bodo zgolj povečale državni proračun, deli slovensko javnost. Tako laično kot strokovno. Nekateri so prepričani, da se bo tistim, ki so odgovorni za najhujše tragedije na slovenskih cestah, dokončno stopilo na prste. Obenem se zavedajo, da zakon ni dokončna in edina rešitev, saj se da na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa veliko doseči z izboljšanjem javne cestne infrastrukture. Spet drugi so skeptični, ker se vozniki praviloma držijo pravil le kratek čas po zvišanju kazni. Pomisleki so tudi zaradi izjemno visokih kazni, ki niso nujno usklajene z življenjskim standardom večine državljanov. Zakaj kazen ne bi bila vezana na dohodek kršitelja, se sprašujejo. Tretji spet opozarjajo, da je bil poskus z zvišanjem kazni v tem mandatu že opravljen, pa je stanje v prometu še slabše.