Direktorica kranjske porodnišnice protestno odstopila, pristojni napovedujejo združitev z jeseniško bolnišnico

Direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Andreja Cerkvenik Škafar je protestno odstopila s svoje funkcije. Svoje razloge je podala na današnji novinarski konferenci, medtem ko naj bi v svetu zavoda načrtovali njeno razrešitev zaradi malomarnosti. Meni, da je postala trn v peti, ker opozarja na finančne in kadrovske težave.

Direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja odstop Andreje Cerkvenik Škafar z mesta direktorice kranjske porodnišnice ne preseneča, saj je zavod pod njenim vodstvom že nekaj let posloval s primanjkljajem. Napovedal je organizacijsko pripojitev kranjske porodnišnice k jeseniški bolnišnici.

Kot je izpostavila Škafarjeva, je bila "seja sveta 27. februarja zame skrajno žaljiva, saj je bila predlagana moja razrešitev, ki sem jo razumela kot politični mobing, in sicer z iskanjem nerealiziranih sklepov in z očitkom o nestrokovnosti poročila". Dodala je, da ona ne more biti kriva za neustrezno zdravstveno politiko, ki vodi tudi do finančnih težav bolnišnic.

Skupna izguba kranjske porodnišnice trenutno znaša dva milijona evrov, za več kot 900.000 evrov pa je zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Kumulativna izguba je narasla v zadnjih dveh letih, ker so začeli operirati s sodobnejšimi posegi, ki so izjemno slabo vrednoteni, a zelo pomembni za zdravje in hitro pooperativno okrevanje bolnic, je pojasnila.

"Ne bojim se naročene revizije sveta zavoda, saj sem v obdobju svojih treh mandatov delala pošteno in po svojih najboljših močeh," je dejala Škafarjeva, ki bi ji mandat potekel oktobra prihodnje leto. Kot je poudarila, z "mesta direktorice odhaja z dvignjeno glavo in občutkom, da je bilo v zadnjih 12 letih v času njenega vodenja v bolnišnici veliko narejenega".

Meni, da združevanje uprav bolnišnic v tem času ne bo prineslo nobene dobrobiti, ne nasprotuje pa skupni gorenjski bolnišnici. "Vendar pa je najprej treba poskrbeti za korektno financiranje programov, kadre in prostore, v katerih delujemo," je izpostavila in dodala, da je poskušala s številnimi pozivi na ministrstvo, a ni bila uspešna. "Ko sem spet postala glasna, sem postala neželena, začeli so se vršiti pritiski in grožnje," je dejala.

"Sramota je, da v tretjem največjem slovenskem mestu zapira in ruši samostojnost peti največji porodnišnici v državi, da ozki interesi v ozadju prevladajo nad širšim javnim interesom in da ni ustrezno poskrbljeno za korektno financiranje ginekologije in porodništva ter da oskrba zdravih novorojenčkov ni plačana," je poudarila Škafarjeva.

Verjame, da bodo njene besede pomagale ohraniti samostojnost kranjski porodnišnici, v kateri se je v 62 letih obstoja rodilo skoraj 110.000 otrok, operiranih pa je bilo več kot 134.000 žensk. "Verjamem tudi, da bo oskrba zdravih novorojenčkov povsod po naši državi nekoč korektno plačana," je sklenila.

"Ne dovolim, da bi me kdorkoli politično stiskal za vrat, me blatil in mi grozil," je dejala. Vprašala se je, "zakaj mora politika s svojimi lovkami obvladovati stroko in ji na umazan način narekovati odločitve, ki imajo v ozadju povsem drugačne interese in namene".

Škafarjeva, ki ostaja v kranjski bolnišnici kot zdravnica, je izjavo o odstopu podala v ponedeljek, danes popoldan pa naj bi se sestal svet zavoda.

Optimizacija poslovanja bolnišnic

Glažar je v izjavi za medije pojasnil, da se je ministrstvo v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 zavezalo k optimizaciji poslovanja bolnišnic. Na Gorenjskem že imajo primer dobre prakse z organiziranjem osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru enega zavoda, po tem vzoru nameravajo tudi organizirati vodenje gorenjskih bolnišnic.

"Urejamo samo vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, medtem ko zdravstvena dejavnost ostaja na isti lokaciji," je dejal. Prepričan je, da bodo z novo organizacijo zagotovili varna delovna mesta, finančno stabilnost ter razvoj kakovostnih zdravstvenih storitev za prebivalce.

Ministrstvo namerava isto storiti tudi v primeru bolnišnice Topolšica, kjer je zaradi likvidnostnih težav pod vprašanjem izplačevanje plač zaposlenim. To bolnišnico nameravajo poslovodno in organizacijsko pripojiti k celjski splošni bolnišnici. Aktivnosti za pripojitev po njegovih navedbah že tečejo in naj bi bile končane do konca junija.

Ali ima ministrstvo podobne načrte še s katero drugo bolnišnico, Glažar neposredno ni odgovoril. Je pa dejal, da razmišljajo o tem, da bi finančno najbolj prizadetim bolnišnicam sposobnejša in boljša vodstva ustvarila pogoje, da bi te bolnišnice nadaljevale s svojim delom.

Glažar se je odzval tudi na navedbe Cerkvenik Škafarjeve, da so se nanjo začeli vršiti pritiski in grožnje, ko je postala glasna. Dejal je, da ne ve za grožnje, zagotovo pa da ni prišlo do kakšnih pritiskov s strani ministrstva za zdravje.

Dejal je tudi, da se po vseh zavodih, kjer so končali s slabim poslovnim rezultatom, izvajajo revizije poslovanja. Ko bodo zaključene, bodo lahko tudi konkretno ukrepali. Ob tem pa je opozoril, da so direktorji zavodov tisti, ki morajo pravočasno reagirati ob poslovanju, ne pa ministrstvo.

Sveta zavoda bolnišnice zavrača očitke o političnih pritiskih 

Svet zavoda Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj se je na današnji seji seznanil z odstopno izjavo direktorice, o njeni dokončni razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti pa bo svet razpravljal v torek. 

Kot je po seji povedala predsednica sveta zavoda  Alenka Bradač, je problem bolnišnice nedoseganje plana in zastavljene realizacije programa. Bolnišnica ima tako dva milijona evrov kumulativnih izgub, kar je privedlo zavod v težko finančno situacijo in le s težavo poravnava svoje obveznosti. Povprečen rok plačila dobaviteljem v lanskem letu je znašal osem mesecev.

Ogroženo je normalno poslovanje bolnišnice in izplačilo plač, je opozorila Bradačeva. "Zaradi te težke likvidnostne situacije smo člani sveta želeli od direktorice, da se usmeri v to, da bolnišnica realizira zadosti finančnih virov in racionalizira ter optimizira poslovanje, tudi s tesnejšim sodelovanjem s podobnimi ustanovami. Kljub večkratnim pozivom in opozorilom se to ni zgodilo," je povedala.

Zato so se, kot je dejala Bradačeva, v svetu zavoda morali pripraviti tudi na možnost, da bi direktorico odstavili iz poslovnih razlogov zaradi nedoseganja rezultata, čeprav to ni bil njihov prvenstven namen. "Smatrali smo, da odstavitev niti ne bi bila najboljša rešitev, ker bi se potem ukvarjali z iskanjem novega vodstva, medtem pa bi zavod tonil v še slabšo situacijo," je pojasnila.

Ob tem je Bradačeva, ki je vodenje sveta zavoda prevzela februarja lani, zagotovila, da na direktorico politično nikakor niso pritiskali. "Vsa naša prizadevanja, vsi naši predlogi so bili za izboljšanje poslovanja," je dejala in poudarila, da so vsi argumenti strogo ekonomski in se niso vtikali v njeno strokovno delo.

Bradačeva: Samo opozarjali smo jo 

"Samo opozarjali smo jo, naj poslovanje zavoda tako organizira, da bo realizirala dovolj prihodkov," je povedala Bradačeva in dodala, da so se bili člani sveta tudi maksimalno pripravljeni vključiti v to, da zavodu pomagajo, da bo normalno posloval.

"Moja želja je, da bi zopet zagotovili pogoje za normalno delovanje bolnišnice," je sklenila. Ob tem je poudarila, da nikoli niso razpravljali o možnosti zaprtja bolnišnice, niti bili o takšni nameri obveščeni s strani ustanovitelja, da pa bi bila morda rešitev povezava z jeseniško bolnišnico.