Prišlo je 262.000 migrantov, z njimi se vsak dan ukvarja 1500 policistov, v evidenci pa je 35.000 prstnih odtisov

Več kot 262 tisoč migrantov je v zadnjih mesecih prišlo v Slovenijo, skoraj 1500 policistov se vsak dan ukvarja z begunsko problematiko, v policijske evidence pa so vnesli že okoli 35 tisoč prstnih odtisov migrantov.

Naporno obdobje je za nami in tudi pred nami, tako zame kot za vse moje sodelavce in policiste, ki dnevno skrbijo za več tisoč migrantov. V najbolj kritičnih dneh tudi po več dni ni bilo časa za spanje," pravi generalni direktor slovenske policije Marjan Fank. "Tisto, kar nas najbolj skrbi je, da ne vemo, kako dolgo bo to še trajalo. Posledice obremenitev se namreč že kažejo tudi na našem zdravju. Sem pa lahko zelo zadovoljen, da kljub vsem naporom, ki so potrebni za obvladovanje begunskega vala, to ne vpliva na varnost naših državljanov," pravi prvi mož policije, ki bo zagotovo tudi decemberske praznične dni, tako kot njegovi sodelavci, preživel v službi. Tudi na meji, kjer bo obiskal policiste na delovnih nalogah.

Na mejo pošiljajo policiste in kriminaliste z vseh policijskih uprav v državi, pa tudi zaposlene na Nacionalnem preiskovalnem uradu. In čeprav policisti trenutno stavkajo, morajo vseeno poskrbeti za vse, kar se po zakonu pričakuje od njih. Stavka gor ali dol. "Večina zahtev policistov je legitimnih in so odraz dolgoletnih razmer in stiske, v kateri so se znašli zaradi neustreznega vrednotenja tega poklica in neizpolnjenih obljub iz preteklosti. In tudi država bo enkrat morala prepoznati in spoštovati specifike tega poklica, ki se zaradi zahtevnosti in nevarnosti ne more primerjati z drugimi poklici." Zato policistom ne zameri, da se borijo za svoje pravice.

Kako ocenjujete reševanje begunske problematike? Kako uspešni smo?

Z migrantskim vprašanjem se intenzivno ukvarjamo že tretji mesec. Argumentirano lahko povem, da smo izpolnili osnovni cilj, ki smo si ga zadali že na začetku, in sicer, da obvladovanje migrantskega vala ne bo vplivalo na varnost naših državljanov. Zadovoljen sem, da smo pri tem uspeli ohraniti tudi humanitarni vidik begunske krize. Res je, da smo v posameznih obdobjih delovali na mejah svojih zmogljivosti (nenapovedano in razpršeno prihajanje migrantov na območju južne meje s strani Hrvaške), vendar smo kasneje tudi tam uspeli vpliv na varnost v Sloveniji minimalizirati.

Kaj sledi v začetku prihodnjega leta? Kakšne so ocene – se bo begunski val umiril ali morda celo stopnjeval?

Vsaka prognoza dogajanja v tej zvezi je izredno nehvaležna, saj se bosta dinamika in obseg razvijala skladno z dogajanjem v regiji in širše v svetu. V največji meri je dogajanje povezano s političnimi odločitvami in poenotenjem stališč posameznih držav. Varnostne strukture pa bodo pri tem zgolj poskušale ohraniti begunsko krizo v obvladljivih mejah.

Je komunikacija s sosednjo Hrvaško zdaj na zadovoljivi ravni? So še težave?

V času obvladovanja krize smo bili deležni tudi negativnih izkušenj v sodelovanju z našo sosedno državo, kar pa smo s ponovno vzpostavitvijo komunikacije vrnili v kolikor toliko spodobne okvire, vendar se še vedno trudimo, da bi se stališča in pogledi na begunsko krizo še bolj poenotili. Popolnoma jasno nam je, da se s individualističnimi odločitvami in strogim zasledovanjem nacionalnih politik fenomena begunstva ne bo dalo rešiti.

Koliko policistov je dnevno vključenih v delo z migranti?

Število policistov, ki so dnevno vključeni v obvladovanje migrantskih tokov je odvisno od obsega in problematike v določenih dneh, gibljejo pa se od 1200 do 1500 dnevno. Kot je znano je policija že v normalnih varnostnih razmerah soočena z izrazitim kadrovskim pomanjkanjem, zaradi česar smo v obvladovanje vključili prav vse strukture in nivoje policijske organizacije – vse operativne službe, državni nivo, izobraževalni sistem, tudi policijski orkester.

Ali so zaradi aktivnosti na meji trenutno ohromljene ekipe za druge pomembne policijske aktivnosti v državi? Ali to pomeni, da na realizacijo čakajo tudi kakšne kriminalistične preiskave?

Gotovo obseg angažiranja policistov in kriminalistov vpliva na delo v notranjosti in na drugih področjih dela. Še vedno pa se trudimo in zaenkrat nam to tudi uspeva, da izvajamo nujne naloge in ohranjanje stopnje varnosti. Seveda pa to pomeni, da imamo na razpolago le še kadre za interventne in nujne naloge, določene dejavnosti (preventivna dejavnost, lastna dejavnost policije ipd.) pa gotovo ni izvedena na nivoju kot bi si želeli in bi bilo potrebno.

Vaš pogled na jemanje prstnih odtisov migrantom? Smo upoštevali vso evropsko zakonodajo? Bi lahko naredili še več?

Jemanje prstnih odtisov v postopku registracije je pogojen s kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi policije in se v dneh po terorističnih napadih v Parizu ni bistveno spreminjal. Seveda pa smo tudi pri tem osredotočeni na osebe, ki bi lahko bile varnostno zanimive. Podatki se z zamikom vnašajo v skupno evidenco, po trenutnih podatkih je bilo vnesenih okoli 35.000 prstnih odtisov.

Glede na dejstvo, da pri državljanih tretjih držav ni neke skupne baze podatkov, kjer bi le te lahko preverjali, saj prihajajo iz okolij, kjer ni vzpostavljenih varnostnih sistemov in ni adekvatnih baz podatkov, odvzem prstnih odtisov v danem trenutku ne pripomore ključno k prepoznavi oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje in prihajajo iz teh držav. Vse migrante pa sicer, kot smo že večkrat pojasnili, dosledno preverjamo v SIS in razpoložljivih bazah podatkov.

Koliko ur v povprečju spite v zadnjih mesecih? Prihaja praznični december – bo kaj več prostega časa?

Obdobje zadnjih mesecev ni naporno samo zame, ampak za številne moje sodelavce. V kritičnih dneh tega obdobja smo preživeli brez spanja tudi po več dni, odsotnosti od doma ali zasebnega življenja pa sploh ne bi izpostavljal ... Dani trenutek pač zahteva naš poln angažma, človek tu nima izbire. Tisto, kar nas skrbi je dejstvo, da ne vemo, kako dolgo bo še to trajalo. Na začetku begunskega vala smo se spraševali, če lahko zdržimo takšen pritisk nekaj dni in če lahko obvladamo 2000 beguncev dnevno, pa smo kasneje zdržali še bistveno večje pritiske in obremenitve. Ne vemo pa, kje so naše meje. Obremenitve se počasi že izkazujejo tudi na našem zdravju.

V tem času zato o zasebnem življenju niti ne morem razmišljati, ker je enostavno neodložljivih izzivov in nalog preveč. Vsi upamo, da vse to čim prej mine in da se naše življenje vrne v stare tire. Seveda se zavedamo, da bomo tudi praznične dni, ki se bližajo, preživljali v kontekstu trenutnega dogajanja.

Imate morda že kakšne načrte za praznične dni?

Ne bi bilo prav, da bi policiste, ki bodo v tem času obremenjeni z izvajanjem nalog, pustil same. Gotovo bom vsaj del teh dni preživel z njimi – tudi na meji – in samo upam lahko, da najdem čas tudi za svojo družino, ki me v zadnjem času res bolj malo vidi.

Vaš pogled na policijsko stavko? Je upravičena? Podpirate zahteve policistov?

Večina zahtev policistov je legitimnih in so odraz dolgoletnih razmer in stiske, v kateri so se znašli policisti zaradi neustreznega vrednotenja poklica in neizpolnjenih obljub.

Posameznih aktivnosti sindikatov v času stavke ne želim posebej komentirati, ker z vsemi niti nisem seznanjen, gotovo pa bom vztrajal pri tem, da izpolnjujejo tiste naloge, ki so povezane z varnostjo državljanov. Kot tudi, da vsi vpleteni ohranijo nivo dostojanstva in ugled, ki smo si ga skupaj s trdim delom ustvarili v preteklih letih. Pri tem pa so v prvi vrsti pomembne ocene državljanov, pa naj bodo te usmerjene v kvaliteto našega dela ali v oceno sindikalnih ukrepov v času stavke.

Zakaj policist ne more biti enako plačan kot državni uradnik v pisarni - kako odgovoriti tistim, ki ne razumejo, zakaj policisti zahtevajo višje plače?

Menim, da naše vsakodnevno delo in izredni dogodki ter obdobja, s kakršnim smo soočeni sedaj, sami po sebi govorijo, kam se policija lahko uvršča in s kom se lahko primerja. Naši argumenti so bili predstavljeni že tolikokrat, da počasi že izgubljamo energijo z neprestanim ponavljanjem. Lahko se strinjamo, da so splošni okviri dela javnih uslužbencev in vrednotenja njihovega dela, lahko postavljeni na skupnih temeljih. Dejstvo pa je, da ima poklic policista toliko specifik, zahtevnosti in nevarnosti, da ga je nemogoče enačiti z večino drugih poklicev in je s strani države to končno potrebno prepoznati in spoštovati.

Kako gledate na prijazna sporočila policistov prekrškarjem, namesto denarnih kazni?

Tudi o tem imam svoje mnenje in še vedno zagovarjam stališče, da policist ob zaznavi hujših prekrškov, kjer je jasno, da je ogrožena varnost drugih udeležencev ali kršitelja samega, ne bi smel pogledati stran. Takšne in podobne poteze morajo biti izvedene tako, da ohranjajo dostojanstvo in čast policistov. Pozdravljam pozitivna sporočila, menim pa, da le ta, kot tudi sporočilo o zahtevnosti in ustreznosti vrednotenja našega poklica državljanom lahko posredujemo predvsem s prijazno in korektno komunikacijo in profesionalnim delom – sleherni dan.

Če bi bila na voljo neomejena sredstva za policijo v državnem proračunu – in bi vas obiskal Božiček – katere želje bi mu zaupali?

Ostaja osnovna želja, da bi bili za naše delo zagotovljeni ustrezni pogoji, tako v kadrovskem, finančnem kot materialnem smislu, saj bi se tako lahko posvetili našemu osnovnemu poslanstvu – zagotavljanju varnosti. V kolikor bom to nekoč dočakal, bom še naprej verjel vanj.