Raven pesticida atrazin v Tojnici kar za 175-krat presegla dovoljeno vrednost

Prišli so prvi rezultati analize snovi v potoku Tojnica. Že pred dnevi je znani slovenski biolog Gorazd Pretnar na družbenih omrežjih javno izpostavil bojazen, da je v požaru gorel tudi herbicid Axiom AT, katerega sestavini atrazin in fluenacet sta v Sloveniji prepovedani že od leta 2002. Z ministrstva za okolje so danes sporočili, da so v analizi dejansko odkrili tudi prisotnost omenjenih pesticidov. “Kvalitativna identifikacija organskih spojin v potoku Tojnica je dejansko pokazala tudi prisotnost pesticidov atrazina, propazina in flufenaceta. Glede na to smo odredili nadaljevanje analize, da bomo dobili tudi kvantitativno vrednosti prisotnih pesticidov,” so sporočili.

Na podlagi informacij, ki jih imajo, sicer ne morejo trditi, da gre dejansko za komercialni pripravek Axiom AT, saj da registracija teh pripravkov spada v pristojnost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Od tam so sporočili, da se ime Axiom AT nanaša na komercialni naziv pripravka, kot je navedla Agencija RS za okolje (Arso). "Navedeno ime pripravka v Sloveniji ni bilo dovoljeno, je pa bil registriran pripravek z komercialnim imenom Axiom WG 68, do 1.9.2004. Pripravek je vseboval aktivni snovi flufenacet (54%) in metribuzin (14%). Glede ostalih navedenih snovi je stanje registracij sledeče: atrazin v Sloveniji ni dovoljen od leta 2003, propazin v Sloveniji ni bil nikoli dovoljen. Aktivna snov flufenacet pa je dovoljena za uporabo v RS in se nahaja v dveh komercialnih pripravkih; Planteen WG 41,5 in Terano WG 62,5," so zapisali na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tako atrazin kot fluenacet sta hormonska motilca, je še pojasnil Pretnar, ki se ob tem sprašuje, kako so se lahko te snovi znašle v požaru. "Ali gre za črni trg s prepovedanim herbicidom ali dolgotrajno skladiščenje odpadka? To je delo in naloga za kriminaliste," je zapisal pred dnevi. 

Raven pesticida atrazina v Tojnici kar za 175-krat presegla dovoljeno vrednost 

Z Arsa so nato sporočili, da so po kvalitativni analizi odredili še kvantitativno analizo prisotnih pesticidov na vseh štirih mestih vzorčenja, in sicer: v Tojnici pri gasilnem domu v Sinji Gorici, v Tojnici pri obratu Kemisa, v Tojnici pred izlivom v Ljubljanico in v Ljubljanici približno 200 metrov pod izlivom Tojnice.

Rezultati so pokazali izjemno onesnaženost s pesticidi. V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter. Na vzorčnem mestu Tojnica pred izlivom v Ljubljanico so bile koncentracije še višje, in sicer so znašale 350 mikrogramov atrazina na liter ter 110 mikrogramov flufenaceta na liter. Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je sicer dva mikrograma na liter. Ta koncentracija je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200 metrov dolvodno od izliva Tonjica.

Poleg navedenih so bili v vzorcih Tojnice kvantificirani še pesticidi propazin, simazin, desetil-atrazin, dimetenamid, N,N-dietil-m-toluamid in terbutilazin. V Ljubljanici so bili določeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin, so še zapisali na agenciji za okolje. 

Podrobnejši rezultati meritev in razlaga okrajšav so razvidni v tej tabeli.

'Ljudi bi bilo preventivno bolje evakuirati' 

Pretnar je sicer prepričan, da je pokrajina po požaru močno onesnažena. Vsebnost prepovedanih herbicidov skrbi predvsem zato, ker gre za hormonske motilce, ki negativno vplivajo predvsem na dvoživke, in sicer na razvoj njihovih spolnih organov, je pojasnil.

Glede vplivov na zdravje ljudi pa ga bolj kot herbicidi skrbi dioksin, ki se sprošča pri gorenju plastike. Kot sklepa, je bila ob gorenju skladišča prisotna tudi ta, izjemno rakotvorna snov. Posledice izpostavljenosti takim snovem pa se lahko pri ljudeh pokažejo tudi šele čez leta, je dejal Pretnar, sicer znan okoljski aktivist, na katerega so se obrnili tudi Vrhničani. Prepričan je, da so službe, pristojne za skrb za zdravje ljudi, odpovedale in da bi bilo preventivno bolje ljudi evakuirati.

Pristojni preverjajo tudi kmetijske pridelke in krmo

Javnost sicer že teden dni nestrpno čaka na ugotovitve in nova priporočila. Tudi štab Civilne zaščite Vrhnika je včeraj na novo pozval pristojne, naj pohitijo z napotki. “Na izredni seji je štab obravnaval trenutno javno dostopne informacije pristojnih služb. Štab bo ponovno urgiral na pristojne službe za pridobitev in objavo rezultatov analiz in na podlagi teh tudi za pridobitev napotkov za ravnanje krajanov,” so zapisali v današnjem izrednem biltenu. Kot pojasnjujejo, so včeraj opravili tudi pregled aktivnosti pristojnih služb, in sicer vzorčenje zemlje, trave za krmo in vrtnin na lokacijah občine Vrhnike.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da izvajajo aktivnosti glede ugotavljanja onesnaženja kmetijskih pridelkov. Prav tako ugotavljajo onesnaženje krme za prehrano živali. “Do sedaj je uprava identificirala vse nosilce živilske dejavnosti na kontaminiranem območju, njihove pridelke, izvedla nadzor pri teh nosilcih dejavnostih in jih opozorila na spoštovanje ukrepov,” so sporočili. Začeli so z vzorčenjem živil in krme s tega območja. Izvedli so tudi nadzor nad prodajo živil na tržnicah.

Nadaljnje ukrepe bodo sprejeli na podlagi ocene tveganja, ki bo pripravljena po prejemu analiznih rezultatov odvzetih vzorcev. “O vseh ugotovitvah bo javnost sproti obveščena,” obljubljajo in pozivajo vse k spoštovanju navodil in priporočil institucij vključenih v izvajanje načrta ukrepov. 

Za učinkovite zdravstvene preglede gasilcev bi potrebovali podatke o snoveh, skladiščenih v Kemisu 

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je potrdila, da so jih z Vrhnike danes kontaktirali glede morebitnih zdravstvenih pregledov gasilcev, ki so sodelovali v gašenju požara. Kot je pojasnila, bodo poskušali zanje pripraviti nek predlog, po kakšnem protokolu naj bi ti pregledi potekali, niso pa z Vrhniko sklenili nobenega konkretnega dogovora, da bi kakršne koli storitve opravili prav oni.

Ob tem je bila tudi kritična do doslej izpeljanih postopkov. Osnova za uspešno spremljanje morebitnih učinkov požara na zdravje gasilcev bi bili po njenih besedah namreč podatki, katere snovi so bile skladiščene v Kemisu in kje točno v objektu, da bi vedeli, čemu je bil posamezni gasilec potencialno izpostavljen. Naslednji korak bi bil, da bi že od izbruha požara dalje jemali vzorce zraka, da bi lahko spremljali gibanje različnih snovi in spojin, ki bi nastajale zaradi gorenja nevarnih snovi. Poleg tega bi morali vsakemu gasilcu takoj, ko je zaključil s svojim delom v intervenciji, odvzeti vzorce krvi ali izdihanega zraka in v teh vzorcih iskati specifične snovi.

"Če so počile neonke, iščeš živo srebro, če so bile v gorečih sodih PCB (toksične umetne organske spojine), pa iščeš nekaj popolnoma drugega," je kot primer navedla Dodič Fikfakova. "Pričakovala bi, da se bo že takrat, ko še gori, sestala skupina strokovnjakov, ki bo natančno vedela, katerim snovem so ljudje izpostavljeni in kaj torej iskati v zraku, ki so ga izdihali. Na osnovi tega bi lahko znali oceniti, kaj bo," je opisala strokovnjakinja.

Na podlagi informacij o tem, kakšne spojine so nastajale ob požaru "bi lahko definirali, kaj iščemo s pregledi in analizami, sicer iščemo iglo v senu", je bila jasna Dodič Fikfakova. Pregledovanje krvi kar tako pa po oceni strokovnjakinje ni smiselno, saj "kar je bilo, je že šlo". 

Izpostavljene ljudi naj bi se po takem dogodku spremljalo dlje časa, je opozorila. Najprej se namreč pojavijo nekatere akutne težave, neposredno povezane z izpostavljenostjo visokim koncentracijam škodljivih snovi, druge težave pa se razvijejo šele čez čas, čez eno ali tudi deset let. 'Ljudje ne verjamejo, ne vedo, kje so bili vzeti vzorci'

Eva Lavtar, odvetnica civilne iniciative Sinja Gorica, ki je v soboto protestirala na Vrhniki, je v včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER dejala, da ljudi najbolj moti, da še vedno nimajo rezultatov analiz, da še vedno ne vedno, ali so prisotni strupi v ozračju, v zemlji, potoku. “Ne vedo, ali lahko uživajo kmetijske pridelke, kaj bo s poljščinami, kaj bo s pašno živino,” pojasnjuje.

Peter Otorepec z NIJZ je dejal, da analize zemljine trajajo dalj časa, vsaj teden dni, tako da lahko rezultate pričakujemo šele danes. Kar se tiče zraka in pitne vode so stvari jasne. Na vodni vir ni bilo vpliva, pravi, vrednosti prašnih delcev pa naj bi padle na vrednosti, ki so veljale pred nesrečo. Vrednosti živega srebra so padle dva dni po nesreči.

“Ljudje ne verjamejo, ne vedo, kje so bili vzeti vzorci,” je odgovorila Lavtarjeva. “Bile so vzete na šestih njivah, vrtcih, vrtovih, teh vzorcev je dovolj,” pojasnjuje Otorepec.

Direktor podjetja Kemis: Priznam, moja napaka je, da podatkov nismo hranili v oblaku

V oddaji je o nesreči spregovoril tudi direktor podjetja Emil Nanut. Odzval se je na navedbe strokovnjakov, da je zelo možno, da so v požaru gorele tudi zelo strupene snovi, kot je klor. “Lahko da so gorele snovi, ki vsebujejo klor, predvsem tiste, ki se nahajajo v nenevarnih odpadkih. Večino haloginiranih organskih spojin, oziroma organskih topil na osnovi klora smo ubranili pred požarom. Teh emisij ni bilo veliko,” trdi Nanut.

Kot pravi, ne drži, da ne vedo, kaj so imeli v skladiščih. “Enostavno nam je pogorel strežnik, dokumentacija, in zato nismo mogli podati podatka o tem, kakšne količine so bile skladiščene 15. maja,” je dejal. Hkrati je priznal napako, da teh skladiščnih podatkov niso imeli shranjenih v oblaku, kjer bi bili varni. “To je moja odgovornost, priznam, a dejstvo je, da ti podatki niso izgubljeni. Danes smo pridobili te podatke iz informacijskega sistema Odpadki, ki je na ministrstvu,” je pojasnil. Obljubil je, da bodo podatke objavili na spletni strani in tudi, da bodo v naslednjih dneh ob pomoči poslovnih partnerjev rekonstruirali kompletno stanje do 15. maja letos. Dodaja, da sicer tudi sam čaka na rezultate forenzičnih in drugih raziskav, ki bodo pokazale, zakaj je zagorelo. 

Direktor zavoda za varstvo narave: Imeti bi morali ničelno toleranco do nesreč, povezanih z zdravjem ljudi

Direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Krajčič meni, da bi morali imeti tako na papirju kot v praksi ničelno toleranco do nesreč, ki so povezane z zdravjem ljudi in onesnaževanjem. "Za primere nesreč bi morali imeti natančne protokole ravnanja. Mislim, da je vse to v Kemisu spodletelo," je pojasnil in dodal, da bi bila to lahko dobra šola.

Poudaril je, da postopki na tem področju v Sloveniji ne delujejo dobro. "Tudi, ko se zgodi pomor rib v nekem potoku, je to tisti dan novica, potem zamahnemo z roko. Imeti bi morali ničelno toleranco do nesreč, ki vplivajo na zdravje ljudi, onesnažujejo okolje," je dodal. Prepričan je, da imamo na papirju marsikaj zapisano, da pa nam zaškriplje pri implementaciji.

"Če bi umeščali v prostor za primer nesreč, potem ne bi mogli nikamor ničesar umestiti. Potrebna bo temeljita raziskava," je dodal in pojasnil, da bi moral biti Kemis dobra šola, da natančno preučimo, kaj se je zgodilo in kaj je treba v sistemu, tako zakonodajnem kot pri izvajanju, spremeniti, da se to ne bi več ponovilo.