Na ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič zadnje dni letijo različni očitki zaradi dela, ko še ni bila ministrica. Po aferi z dodatki za stalno pripravljenost, ki jih je prejemala tudi ona kot zaposlena na ljubljanski ekonomski fakulteti, so v medijih spomnili tudi na revizijo računskega sodišča iz leta 2014, ki je pokazala nepravilnosti na Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) v času, ko je bila Makovec Brenčičeva predsednica sveta zavoda.
Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Nakvisa za leto 2011 ugotovilo, da je ta članom sveta Nakvisa in članom pritožbene komisije poleg sejnin v nasprotju s predpisi izplačeval tudi plačilo za delo na sejah. Vsi skupaj so v letu 2011 po ugotovitvah revizorjev v nasprotju s predpisi prejeli 39.978 evrov, od tega Makovec Brenčičeva kot predsednica sveta 5107 evrov. Makovec Brenčičeva je svet Nakvisa, sicer najvišji organ agencije, vodila od aprila 2010 do aprila 2013, v tem času pa naj bi za sejnine oziroma delo na sejah skupno prejela okoli 19.000 evrov.
Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da sta dve svetnici, med njima Makovec Brenčičeva, leta 2011 neupravičeno prejeli plačilo potnih stroškov za prihod na sejo v skupni višini 865 evrov. Potne stroške jima je namreč Nakvis izplačal kljub temu, da jima jih je že povrnil njun delodajalec. Makovec Benčičeva je na ta način prejela 315 evrov, ki jih je sicer že vrnila.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da Makovec Brenčičeva kljub temu uživa podporo predsednika vlade Mira Cerarja, glede vprašanja vračanja omenjenih sredstev pa pravijo, da se je treba obrniti na Nakvis.
Makovec Brenčičeva: Ni podlage za vračilo sredstev
Ministrica Makovec Brenčičeva je sicer danes zatrdila, da v tem trenutku ni podlage za vračilo sredstev za plačilo dela na sejah sveta Nakvisa, saj sta se tako opredelila svet in direktor Nakvisa. Dejala je še, da gre za nadomestilo za dejansko opravljeno delo, kar da je v skladu z zakonom o visokem šolstvu.
Ob robu današnje seje DZ je novinarjem dejala, da je računsko sodišče predlagalo nekaj popravljalnih ukrepov, o čemer se je odločal aktualni svet Nakvisa, katerega članica ni več, ter njegov direktor. Ta je po njenih besedah prvi pristojen za to, da so vsa izplačila v skladu z zakonodajo. Tako je ministrica prepričana, da v tem trenutku niti ni podlage za vračilo omenjenih sredstev, saj sta se tako opredelila svet in direktor Nakvisa.
Dejala je še, da težko komentira, ali so omenjene zakonske podlage etične ali neetične, a te trenutno po njenih besedah držijo. "Nakvis je posebna agencija, ki ne sodi v običajni zakon o javnih agencijah in ima zato podlago v zakonu o visokem šolstvu," je še pojasnila.
Odziv direktorja Nakvisa: Če bi izterjal denar, bi svetnikom kršil ustavno pravico
Direktor Nakvisa Ivan Leban je v obsežnem odzivu na vsa novinarska vprašanja, ki so se mu nakopičila konec minulega tedna, med drugim razkril razloge, zakaj se Nakvis ni odzval na zahteve računskega sodišča, ki je svet Nakvisa konec leta 2014 pozvalo, naj izvede aktivnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev v višini 39.978 evrov, česar pa svet ni naredil. Prav tako izterjave ni zahteval predsednik računskega sodišča.
"Ker proti mnenju računskega sodišča ni pravnega sredstva, sem se kot direktor odločil, da ukrepa ne izvedem, ker bi tako kot direktor kršil svetnikom ustavno pravico – plačilo za opravljeno delo," pojasnuje Leban in dodaja, da če bi izvedel ukrep, bi imeli člani sveta in pritožbene komisije možnost pravnega sredstva in bi lahko tožili agencijo. "Računskega sodišča namreč ne morejo, ker proti mnenju računskega sodišča ni pravnega sredstva."
Računsko sodišče je ocenilo, da lahko izvedbo zahtevanega popravljalnega ukrepa v okviru svojih pristojnosti zagotovi zgolj samo svet agencije, ki je najvišji organ odločanja na agenciji, pojasnjuje Leban, zato je zahtevalo, da svet agencije v okviru svojih pristojnosti zagotovi izvedbo aktivnosti za izterjavo. Prav tako je sodišče določilo, da je v primeru, če tega ne storijo, predvideno, da predsednika sveta zaradi neodzivnosti sveta doleti kazen v višini 2.000 evrov. Svet je odgovoril računskemu sodišču 19. marca lani, pojasnjuje Leban, v odgovoru pa utemeljil, zakaj niso izvedli aktivnosti za izterjavo. Tudi svet Nakvisa se sklicuje na zakonske podlage.
Svet Nakvisa je marca 2015 zapisal, da so sledili zakonski določbi in v svojem poslovniku o delu določili, da so člani sveta agencije in pritožbene komisije upravičeni do sejnin, plačila ter povračila stroškov za delo, kar da je popolnoma skladno z določbo 26. člena akta o ustanovitvi agencije, ki je bil sprejet na podlagi zakona o vladi in zakona o visokem šolstvu. Pri čemer je svet agencije odločil tudi o višini, za kar mu daje podlago zakon o visokem šolstvu, in določil, da se plačilo za opravljeno delo članom sveta in pritožbene komisije obračuna na podlagi pavšalnega zneska, v katerega je vključena tudi sejnina, obračunana skladno z uredbo o sejninah. Za urejanje neskladnosti med zakonom in podzakonskimi predpisi pa agencija ni pristojna.
V povprečju 65 evrov bruto na uro seje
Leban še pojasnjuje, da ne gre za dvojne sejnine, pač pa težko prislužen denar članov sveta agencije. Izračun namreč kaže, da se je svet agencije od ustanovitve 14. aprila 2010 do 10. aprila 2013, ko je potekel mandat Makovec Brenčičeve, sestal na 64 sejah, od katerih je bilo 42 rednih in 22 dopisnih. V januarju 2016 pa je potekala že 97. seja sveta agencije. "V povprečju so seje sveta trajale 5 ur in 20 minut. Če izračunamo poenostavljeno, je bila ena ura prisotnosti svetnika na seji plačana po 65 eur bruto, ob tem, da je doma študiral in prebiral vse dokumente še vsaj 10 ur ali več. Ob korupcijskih tveganjih je tudi ta vrednost odločno premajhna," pravi Leban in dodaja: "Maja Makovec Brenčič, ki je bila tri leta predsednica sveta, se je zaradi konflikta interesov 11 krat izločila iz razprav in odločanja sveta. Takrat je vodenje sej prevzel podpredsednik sveta."
KOMENTARJI (821)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.