Plagiatorji niso nič drugega kot kradljivci

Zadnji medijsko najbolj odmeven primer plagiatorstva se je zgodil v Nemčiji. Zaradi prepisovanja besedila brez navajanja njegovega avtorja je sedaj že bivši obrambni minister Karl-Theodor zu Guttenberg izgubil mesto v nemški vladi.

Komaj 39-letni politik se je na mesto obrambnega ministra povzpel v nekaj kratkih letih, zaradi svojih govorniških sposobnosti in plemiškega porekla pa je bil zelo priljubljen tudi v nemški javnosti. A zalomilo se je, ko so ga obtožili, da je prepisal skoraj petino svoje doktorske naloge. Zu Guttenberg plagiatorstva ni priznal, pojasnil je le, da je naredil nekaj tehničnih napak. Univerza, kjer je z odliko zagovarjal svojo nalogo, pa mu je zaradi prepisovanja na njegov predlog tudi odvzela doktorski naziv. Zu Guttenbergu ni ostalo nič drugega, kot da odstopi in se za nekaj časa umakne v ozadje politične scene.

Podobna zgodba se odvija v Veliki Britaniji, kjer je na tapeti sin libijskega voditelja Moamerja Gaddafija. Saif al-Islam Gadafi naj bi prepisal del svojega doktorata, londonska univerza za ekonomske vede pa njegovo nalogo še proučuje. Gaddafijev sin očitke seveda zavrača.

To je le nekaj aktualnejših primerov. Obtožb o plagiatorstvu je veliko. Videti je celo, kot da jih je vedno več, a gre morda le za navidezno povečanje, saj je nadzor nad prepisovanjem vedno večji. Z raznimi elektronskimi programi lahko svoje besedilo v digitalni obliki primerjate z drugimi besedili, ki so v določeni bazi. Če ste prepisovali, povzemali ali citirali, vam bo program te dele označil. Tako delajo tudi na številnih univerzah. Označene dele besedila nato nekdo osebno pregleda, da preveri, ali gre za citat s pravilno navedenim avtorjem ali pa za krajo besedila. V slednjem primeru praviloma sledijo sankcije.

SDS naj bi ponaredila dokumente

Pri nas še vedno odmeva afera v zvezi s ponarejanjem arhivskih dokumentov, kar naj bi zagrešila Janševa SDS. S prirejenimi in ponarejenimi dokumenti je SDS dokazovala, da je bil predsednik Danilo Türk obveščen in s tem tudi vpleten v teroristični napad v Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Dokumenta o odzivih avstrijskih medijev na napad naj ne bi prejel Türk, ampak Jože Hartman. V SDS ponarejanje dokumentov zanikajo.

Janša si je 'izposodil' tuj govor

To pa ni prvič, da očitki o plagiatorstvu letijo na Janšev račun. Premier Janez Janša naj bi na proslavi 15. obletnice samostojnosti junija 2006 prebral govor, katerega deli so plagiat Blairovega govora iz leta 1997. Za izjavo "nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši“ je premier dobil celo nagrado bob leta. Poglejmo, kaj je leta 1997 izjavil Tony Blair: "Nikoli ne bomo največji. Verjetno nikoli ne bomo najmočnejši. Toda lahko smo najboljši. Najboljše mesto za življenje. Najboljše mesto za odraščanje otrok, najboljše mesto za izpopolnjeno življenje, najboljše mesto za starost.“ (angleško besedilo: "We can never be the biggest. We may never again be the mightiest. But we can be the best. The best place to live. The best place to bring up the children, the best place to lead fulfilled life, the best place to grow old.")

In kaj se je zgodilo Janši? Nič. Janša, takratni predsednik vlade, je dejal, da je uporabil stavke in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih in drugačnih priložnostih večkrat uporabijo. Govorjenje o intelektualni kraji je, po njegovih besedah, v omenjenem primeru skrajno pretirano in privlečeno za lase. So pa v uredništvu časnika Večer, ki je Janši podelil nagrado bob leta, prav za omenjeno izjavo, po razkritju, da gre za plagiat, dejali, da je Janša s krajo tujega besedila pokazal prezir ne samo do avtorskega dela, ampak tudi do resnice, do sedanjih dobitnikov in same akcije Bobu bob.

Je Cvikl prepisoval iz Wikipedie?

Še en zelo odmeven primer v Sloveniji je bila knjiga Milana M. Cvikla. Docent za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti Matej Acceto je aprila lani tedanjemu generalnemu sekretarju vlade in sedanjemu članu Evropskega računskega sodišča Cviklu pri pisanju knjige 'Prenovljeno pravo Evropske unije' očital prepisovanje iz angleške Wikipedie. Cvikl je očitke zavrnil. Dejal je, da je knjiga pravzaprav priročnik, nekakšen "politekonomski" pogled na vprašanja razvoja Evropske unije.

Tudi v tem primeru se (še) ni zgodilo nič konkretnega. Ne policija ne tožilstvo nista začela postopka. Konec lanskega leta so pojasnili na tožilstvu, da zoper Cvikla glede plagiatorstva nimajo ovadbe. V praksi začne postopek zoper kršitelja avtorskih pravic avtor besedila oziroma imetnik avtorskih pravic. Če bi bila skupna tržna vrednost neupravičeno uporabljenih avtorskih del večja od 5000 evrov, je zagrožena do triletna zaporna kazen. Če je vrednost manjša, ne gre za kaznivo dejanje.

Prepisovanje svojih misli – tudi to je plagiatorstvo!

Plagiatorstvo so očitali tudi predsedniku Danilu Türku. Deli besedil iz 113 tisoč evrov vredne študije, ki jo je Türk pripravil za obrambno ministrstvo, so dobesedno prepisani v njegovi avtorski knjigi 'Temelji mednarodnega prava'. Prepisanih naj bi bilo več kot 20 strani, v knjigi pa Türk študije in podatka, da navaja iz nje, ni nikjer navedel. Predsednik je takrat zatrdil, da ni plagiator, pozneje pa celo pojasnil, da je v študiji za obrambno ministrstvo uporabil besedila iz knjige in ne obratno. Knjiga je namreč izšla še pred dokončanjem študije, zato je Türk prepričan, da je knjiga le eden od virov za nastanek sporne študije. V izjavi za medije je Türk zapisal, "da so trditve, da avtor prepisuje sam od sebe, absurdne. Knjiga Temelji mednarodnega prava je končana in tudi že izdana, medtem ko študija o poznavanju mednarodnega prava o oboroženih spopadih in mednarodnega humanitarnega prava še ni končana. Iz tega torej jasno izhaja, da je knjiga eden od številnih virov, na katerega se opira omenjena študija in ne obratno.“ S tem pa se je zadeva tudi zaključila in počasi potonila v pozabo.

Kdo je opravljal izpit?

Ni pa še pozabljena zgodba poslanca SDS Branka Mariniča, ki je osumljen, da je goljufal pri izpitu iz nemškega jezika. Ovadbo proti Mariniču je v začetku lanskega leta vložila Komisija za preprečevanje korupcije, ki Mariniču očita, da je leta 2005 goljufal pri izpitu iz nemškega jezika. Pri profesorici Marjeti Ekar na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju naj bi izpit namreč s ponarejeno študentsko izkaznico opravljal nekdo drug. Tožilstvo je novembra lani na Okrajno sodišče v Kranju zoper poslanca vložilo obtožni predlog s kaznovalnim nalogom zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin.

Marinič goljufanje pri izpitu iz nemščine vztrajno zanika, dejal je le, da je morda kdaj na izpitu uporabil kakšen 'plonk' listek, kar pa naj bi bila že običajna praksa med študenti.

Digitalna doba nam je plagiatorstvo 'olajšala'

Ste kdaj pogoljufali in kakšen del tujega besedila pripisali sebi? Ste pri pisanju seminarskih, diplomskih ali doktorskih nalog vedno dosledno citirali in navajali vire? Plagiatorstvo je prisotno že zelo dolgo, odkar imamo prve zapise.

Objavljanje besedil na spletu je plagiatorstvo še razširilo. Včasih smo morali besedila prepisovati 'na roko', kar nam je vzelo veliko več časa, zdaj lahko bodoči avtorji s pomočjo različnih iskalnikov na internetu poiščemo zelo različna besedila, ki so večinoma prosto dostopna. S preprostima ukazoma Ctrl+c in Ctrl+v lahko v svoj dokument skopiramo dele besedila in jih malce preuredimo, da vsaj približno zabrišemo najbolj očitne sledi kopiranja. A to je kaznivo dejanje! 158. člen Kazenskega zakonika določa: "Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Pregon se začne na predlog.“

Kaj se je zgodilo z moralnimi vrednotami?

Akademiki poleg pravne dolžnosti navajajo tudi akademsko poštenost. Gre za etično dolžnost avtorjev, da pošteno navajajo vire, ki jih uporabljajo. Tisti, ki se tega ne držijo, so po razkritju običajno tarča moralnih sankcij. Prav ta moralna 'oporečnost' je tista, ki je odnesla nemškega obrambnega ministra zu Guttenberga, medtem ko naši politiki nekih moralnih posledic niso utrpeli. Smo Slovenci preveč tolerantni ali naši politiki nimajo toliko etičnega čuta, samokritičnosti in verodostojnosti, da bi jih obtožbe o plagiatorstvu lahko stale politične kariere?

In kdo so najpogostejši plagiatorji? Nekateri trdijo, da je največ kraj besedil med študenti, ti pa opozarjajo, da je plagiarizma veliko tudi med profesorji, ki v svojih avtorskih delih navajajo besedila svojih študentov iz raznih seminarskih nalog ter diplomskih in doktorskih disertacij, ne da bi jih navedli kot soavtorje.

Svet zabave, svet plagiatov

Tudi estradniki so ugotovili, da je včasih preprosteje nekaj, kar se je že izkazalo za uspešnico, prekopirati. Plagiati se vrstijo kot po tekočem traku, veliko obtožb o kraji besedila, naslova, melodije ali pa ideje za videospot pa ostane brez konkretnih dokazov.

Zadnja, najaktualnejša zgodba z naše glasbene scene je skorajda ponarodela pesem Na božično noč v izvedbi skupine Pop Design, avtorjev Toneta Košmrlja in Mirana Rudana. Izkazalo se je, da je pesem plagiat originala z naslovom Man of The World, ki sta ga ustvarila nemška avtorja Grant Stevens in Micki Meuser s skupino The Window Speaks.