Prvi na vrsti je bil oškodovanec Milan Smolnikar, ki je obnovil zgodbo 20. marca 1994, ko se je zgodila Depala vas. Njegovo pričevanje se je precej razlikovalo od pričevanj štirih obtožencev (Darko Njavro, Robert Suhadolnik, Simon Krejan in Andrej Podbregar), takratnih pripadnikov specialne enote Moris oziroma Varnostnega organa ministrstva za obrambo (VOMO), ki so obdolženi protipravnega odvzema prostosti Smolnikarja na grozovit način. Pričala sta tudi Boštjan Otoničar in Bojan Hočevar, ki sta prav tako sodelovala pri "aretaciji" Smolnikarja. Sicer pa se bo glavna obravnava nadaljevala 13., 18. in 25. aprila z nadaljnjim zaslišanjem prič.
Že na začetku današnje obravnave so zagovorniki obtožencev želeli v spis vložiti fotokopije dokumentov, ki naj bi jih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) našli ob primopredaji leta 2000; dokumente je Janez Janša, ki je po zadevi Depala vas moral zapustiti ministrski stol na obrambnem ministrstvu, pred kratkim predstavil na novinarski konferenci. Vendar pa je okrožni državni tožilec Gorazd Fišer senat zaprosil, da ne bi dovolil vprašanj na podlagi omenjenih dokumentov, dokler se ne ugotovi, na kakšen način so zagovorniki prišli do fotokopij dokumentov, ki imajo oznako strogo zaupno, zahteval pa je tudi, da MNZ umakne strogo zaupnost.
Smolnikar je povedal, da se je 20. marca pred devetimi leti najprej sestal z Mitjem Kunstljem na bencinski črpalki v Domžalah; nato sta se s Smolnikarjevim avtom odpeljala proti Celju. Kunstelj naj bi oškodovancu povedal, da je verjetno ozvočen, in da naj bi mu predal dokumente. Po tem sta se vrnila na bencinsko črpalko, Kunstelj je zapustil avto, Smolnikar pa je nadaljeval pot proti Ljubljani. Smolnikar je po nekaj minutah vožnje avto ustavil, pogledal, če mu je Kunstelj res pustil kakšne dokumente, in nato nadaljeval pot. V Depali vasi pa naj bi mu nenadoma pot prekrižal temno moder avto, po pričevanju Smolnikarja verjetno znamke audi. Smolnikar je takoj centralno zaklenil svoj avtomobil. Iz temno modrega avtomobila naj bi vstopil prvoobtoženi Njavro, ki naj bi Smolnikarju grozil z orožjem, za njim pa še Suhadolnik, ki si je v avtu pred tem nadel masko. Tudi ta naj bi bil oborožen, in sicer z avtomobilsko puško z laserskim merilnikom, s katero naj bi meril v oškodovanca.
Za Smolnikarjevim vozilom pa je v tistem trenutku pripeljal še bel kombi, v katerem so bile zamaskirane osebe, med njimi pa tudi oseba v civilu. Njavro naj bi po besedah Smolnikarja dal ukaz, da je treba oškodovančevemu avtu razbiti šipe; on naj bi bil prvi, ki se je "lotil" vetrobranskega stekla na njegovi strani z ročajem pištole. Na levi strani je šipo razbil tudi Suhadolnik, Smolnikar pa je dobil po glavi ureznine zaradi drobcev stekla. "Zato sem se umaknil proti sredini med sedeža," pravi Smolnikar in dodaja, da je prav v tistem trenutku dobil udarec s kopitom pištole po glavi. "Ko so videli, da krvavim, so se za nekaj časa ustavili. Vprašal sem jih, kaj počnejo, odgovorili pa so mi, da me bodo ubili," je v današnjem pričevanju povedal Smolnikar. Takrat pa je v avto za Smolnikarjevim sedežem vstopila že omenjena oseba v civilu; to je lahko storila, ker je pred tem Suhadolnik odprl avtomatsko zaklepanje avtomobila. Tudi ta oseba je Smolnikarja udarjala s kopitom po glavi, vendar pa ga je pri tem rešil naslonjač avtomobila. Oseba, ali kot se je Smolnikar večkrat izrazil, zver, je oškodovanca ozmerjala in mu grozila, da ga bo ubila. Smolnikarja naj bi nato izvlekli iz avtomobila in ga obrcali; v tistem trenutku je prišla na mesto dogajanja policija - policista bosta v nadaljevanju glavne obravnave nastopila kot priči - Suhadolnik pa je Smolnikarju nadel na zelo "surov način" lisice po tem, ko je ta ležal na tleh in so nanj "pritiskali" obtoženi.
Smolnikarja naj bi nato odpeljali na sedež VOMO na obrambnem ministrstvu, kamor je prišel tudi takratni vrhovni poveljnik Moris Tone Krkovič. Sicer pa je Smolnikar v današnjem pričevanju omenil tudi Ladislava Lipiča, ki naj bi Smolnikarju v prostoru na VOMO na vprašanje, kaj se dogaja, odgovoril, da je delal proti obrambnemu ministru Janezu Janši in zoper državo. Po tem je bil Smolnikar odpeljan na urgenco, kjer so ga še tisto noč stražili.
Fišerja je zanimalo, zakaj se je Smolnikar sploh odpravil na srečanje s Kunstljem, ta pa mu je odgovoril, da zato, ker ga je zanimalo, kaj mu ima povedati. Srečala sta se sicer že šest dni pred zadevo Depala vas, Kunstelj pa naj bi mu namignil, kako bi mu lahko pomagal, ker naj bi Janša že zahteval Smolnikarjevo aretacijo. Dal mu je tudi dokumente, ki jih je Smolnikar pregledal in ugotovil, da so ponarejeni, nato pa jih je predal Dragu Kosu, ker je bilo "splošno znano, da je zelo pošten". Smolnikar je tudi zanikal, da bi leta 1993 pustil službo na Morisu zaradi obtožb, da je kradel bencin, pač pa zato, ker je ugotovil, da to ni služba, v kateri bi nadalje delal. Zanikal je tudi, da bi po tem, ko je že odšel z Morisa, poskušal pri nekdanjih kolegih pridobiti informacije. "Na Morisu ni bilo skrivnosti; za skrivnosti Morisa sem vedel le jaz," je dejal Smolnikar.
Tako obtoženi kot njihovi zagovorniki so nato zastavili vprašanja Smolnikarju, s katerimi so želeli nakazati na neujemanja izjav Smolnikarja s pričevanji v preiskavi in na neujemanja z lastnimi trditvami. Smolnikar je zanikal, da bi v postopku odvzema prostosti manevriral z avtomobilom tako, da bi ogrozil življenja "pooblaščenih javnih oseb". Obtoženci mu niso pokazali službenih izkaznic in ga niso pozvali, naj stopi iz avtomobila. Smolnikar je tudi potrdil, da so se osebe, ki so sodelovale pri odvzemu prostosti, se klicale po priimkih Turkovič in Boje.
Zanimiva pa je tudi skrivnostna civilna oseba, ki je Smolnikarju grozila za njegovim sedežem: obtoženi so zanikali, da bi ta oseba obstajala. To sta potrdili tudi priči Boštjan Otoničar in Bojan Hočevar. Oba naj bi namreč sodelovala pri odvzemu prostosti Smolnikarju kot člana interventne skupine, v kateri je bil še Suhadolnik; nalogo zavarovanja uradnih dokumentov, zlasti če bi prišlo do njihove odtujitve, so vsi trije po besedah Hočevarja dobili od Krkoviča na sestanku v Kočevski Reki. Smolnikar je bil ob aretaciji tudi precej agresiven; z avtom je manevriral, da je zbil Hočevarja, zato je bilo treba ukrepati, pravi Otoničar. Vsi pa so računali tudi s tem, da je Smolnikar verjetno oborožen. S strokovnim prijemom so oškodovanca zvlekli iz avtomobila in takrat se je ta verjetno tudi poškodoval, pravita Hočevar in Otoničar; oba sta potrdila, da so v fizičnem kontaktu s Smolnikarjem bili le ona dva ter Smolnikar.
Nihče ni imel takega orožja, kot ga je omenjal Smolnikar, pa tudi Turkoviča ali Bojeta ni bilo zraven. Nihče ni s pištolo udarjal Smolnikarja. "Bila je čisto normalna aretacija in na noben grozovit način," je še dejal Otoničar in dodal, da je po končani akciji na sedežu v Smolnikarjevem avtomobilu videl dokumente, za katere Smolnikar trdi, da jih ni bilo.
