Denis Oštir za CNN: 'Dobili smo čas, a na ulicah ni videti veselja'

Odločitev Evropske komisije, da Sloveniji dodeli še dve leti časa za reševanje svojih problemov, ni pritegnila le slovenske javnosti. Včeraj so namreč glede stanja v naši državi in novih evropskih priporočilih govorili na največji svetovni informativni televiziji CNN. V oddaji Richarda Questa so tudi tokrat gostili urednika oddaje 24UR Denisa Oštirja.

Voditelja oddaje Maxa Fosterja je najprej zanimal odziv Slovenije na opozorila komisije, da mora očistiti bančne bilance, izvesti ustrezno privatizacijo, rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost ter še naprej reformirati pokojninski sistem in trg dela.

Oštir je odgovoril, da po besedah predsednice vlade Alenke Bratušek, ki je bila nekaj trenutkov pred tem tudi gostja v oddaji 24UR, vlada ne misli, da so bila navodila komisije preostra. Ponovil je njene besede, ko je pred mesecem dni dejala, da je vse, kar Slovenija potrebuje, čas. "Dobili smo čas, je dejala, a na ulicah ni videti množic, ki bi poskakovale od veselja. Zakaj? Dve leti ni dovolj za izpeljavo vseh reform, ki morajo biti izpeljane. Reforme, ki morajo biti narejene, pa bodo tudi zelo trde, še posebno za slovensko prebivalstvo," je dejal.

Fosterja je nato zanimalo, ali se bo vlada lotila privatizacije določenih državnih podjetij, česar si želi tudi komisija, najverjetneje pa tudi investitorji. Oštir je odgovoril, da se reforme, ki so bile napovedane, še niso zgodile. "Kar se je zgodilo, je to, da bomo prvega julija priča dvigu DDV. Vlada je dosegla dogovor z javnim sektorjem glede znižanja plač in nekaterih stroškov. Temu bomo priča v drugi polovici tega leta. Glede privatizacije pa vlada trdi, da želi prodati okoli 50 državnih podjetij, med katerimi so velika telekomunikacijska podjetja, letalska družba, letališče in nekatera druga, a pri tem ni jasno, kdaj in koliko denarja namerava s tem pridobiti," je dejal.  Kot pravi, vse to skupaj in tudi dejstvo, da ni videti nobenih rezultatov, povzroča primanjkljaj v višini milijarde evrov, in to le v prvih petih mesecih tega leta. "Do konca leta so načrtovali primanjkljaj v višini 1,2 ali 1,3 milijarde, mi pa smo že zdaj na skoraj 80 odstotkih načrtovanega primanjkljaja. Nekaj drastičnega se bo moralo zgoditi, če želimo preprečiti težave," pravi Oštir.

Na vprašanje, ali meni, da bomo uspeli v bančnem sektorju doseči večjo transparentnost in ugodili navodilom komisije, je Oštir odgovoril pritrdilno. "To se bo definitivno zgodilo," je dejal. Najbolj ostri so bili po njegovih ocenah ravno dvomi Bruslja glede verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov. "So nekateri koraki, ki smo jih naredili. Vzpostavljena je bila slaba banka, ki bo najverjetneje julija sprejela okoli milijardo dolgov z ramen dveh največjih bank. A to ne bo dovolj," pravi in dodaja, da ocenjujejo, da bi morala slaba banka v celoti sprejeti okoli 3,3 milijarde evrov slabih dolgov.

Oštir slabe dolgove bank ponazoril z zrni čičerike

Oštir je nato zadevo ponazoril z zrni čičerike. V eni roki je držal eno samo zrno, ki da predstavlja 3,3 milijarde slabih dolgov, o katerih se tako glasno govori, v drugi roki pa je držal vrečo čičerikinih zrn, ki da ponazarja bilijon slabih dolgov vseh evropskih bank. "Zdaj vsi govorijo o tem malem zrnu čičerike, ki predstavlja 3,3 milijarde evrov dolgov, ne govorijo pa o velikem slonu v prostoru," je dejal. Treba bo ugotoviti, zakaj prihaja do tega, pravi in dodaja, da se tudi v Sloveniji banke ukvarjajo predvsem s tem, kako bi prišle do dodatnega kapitala, in ne toliko s tem, da bi denar dale tja, kjer je potreben. "V Sloveniji je kup podjetij, ki nujno potrebujejo kapital, a ga ne morejo dobiti. Priča smo bili številnim stečajem podjetij, ki so potrebovala 2, 5 ali morda 10 milijonov evrov posojila, a ga niso dobila, ker se banke ukvarjajo z drugimi težavami. To bi zagotovo morala biti prioriteta vlade," je še pojasnil Oštir.