To je že druga odločba, ki se nanaša na ta zemljišča. Sprva - aprila 2001 - jih Upravna enota cerkvi ni vrnila, zdaj ji jih nasprotno vrača v last in posest.
"Mi smo se v prvi odločbi opirali na 85. člen Zakona o ohranjanju narave, vendar je potem upravno sodišče odločilo, da to po zakonu o denacionalizaciji ni ovira za vrnitev," je povedala načelnica upravne enote v Radovljici Irena Jan. Ali bo tokrat vendarle ostalo pri odločitvi, sprejeti v Radovljici, pa je odvisno od morebitnih pritožb, vendar jih za zdaj nobena od strank ni napovedala.
Državno pravobranilstvo se o tem še ni odločilo, prav tako Gozdno gospodarstvo Bled. "Skušali bomo vzpostaviti stik s cerkvijo in videti, pod kakšnimi pogoji bi bilo možno izvajati dela v teh gozdovih," je povedal direktor blejskega gozdnega gospodarstva Zvone Šolar.
Že zdaj pa ni težko napovedati, da se s pisanjem pritožbe ne bo ukvarjala Ljubljanska nadškofija. Je pa nezadovoljna zaradi počasnega vračanja podržavljenega premoženja. Od skoraj 21000 hektarjev, ji je radovljiška upravna enota do zdaj vrnila le slabih 6000. Ob tem, da jih v Radovljici, kjer bi sicer najraje videli, da bi o vračanju cerkvi odločalo sodišče, najtežje delo šele čaka. To pa je odločanje o morebitnem vračanju južne obale Bohinjskega jezera, pa slapa Savica, območje Malega Triglava, dela sedmerih jezer. "Izvedeniška mnenja za ta področja že imamo, zdaj moramo ugotavljati, ali je to tudi ovira za vračilo v naravi, ali pa bo morebiti odločeno o odškodnini," je povedala vodja oddelka za kmetijstvo na Upravni enoti v Radovljici Darja Potočnik.
13 let trajajoči denacionalizacijski zgodbi zato še zdaleč ni mogoče napovedati konca.
