Ustavno sodišče je izdalo novo odločbo, ki zadeva denacionalizacijo, tako da je mogoče pričakovati nove zaplete. V Prekmurju, kjer dediči nekdanje grofice zahtevajo tako rekoč vso zemljo med Mursko Soboto in Lendavo so, kot kaže, blizu vrnitvi.
Postopek za vrnitev premoženja nekdanje grofice teče več kot deset let, potem ko je pet dedičev leta 1994 dokazalo, da je bila grofica jugoslovanska, torej slovenska državljanka, so morali po zakonu iz leta 1998 dokazati še, da nekdanja lastnica ni dobila odškodnine za odvzeto premoženje v tujini. "Nekdanja lastnica ni dobila nobene odškodnine od avstrijske države, niti ni imela pravice dobiti odškodnino," je za 24ur povedal pravni zastopnik dedičev Tibor Hari. To dejstvo sta potrdila Avstrija in Madžarska, kar po prepričanju grofičinega zastopnika pomeni, da ovir za vrnitev ne bi smelo več biti.
Kaj bo to pomenilo za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki je zdaj najemnik pri skladu kmetijskih zemljišč, ni jasno, prav tako ne, kaj bo z objekti. Dediči zahtevajo vrnitev v naravi in to tisoč sto hektarjev najboljše kmetijske zemlje in tudi graščino v Rakičanu, ki je zaščitena kot kulturno-zgodovinski spomenik in čeprav je bilo za njeno obnovo porabljenih okrog 100 milijonov tolarjev. "V kolikor bi se pogodili, ne izključujem sklenitve poravnave, da bi dobili odškodnino," je povedal odvetnik Tibor Hari.
Ob avstrijskih dokazilih je dediče razveselila še nedavna razlaga ustavnega sodišča, da ni pomembno, ali je nekdo že imel možnost, da bi dobil odškodnino za odvzeto premoženje od avstrijske države. "Ta odločba je tudi v prid temu, da je denacionalizacijska upravičenka upravičena, da dobi vrnjeno nacionalizirano premoženje," pravi Hari. Čeprav uradne cenitve ni, je jasno, da je premoženje vredno nekaj deset milijonov evrov.
Podobne zagate imajo na Gorenjskem z Bornovimi gozdovi. Pred kratkim sprejeta ustavna odločba naj bi tudi ta primer pomagala razrešiti in kot kaže v prid dedičem. Ocenjujejo, da so gozdovi vredni pet milijonov evrov. Takšnih primerov pa je v državi še več.
Poglejmo primer obsežnih 3600 hektarjev ogromnih Bornovih gozdov na Gorenjskem, ki predstavljajo četrtino Tržiča. Pravdanja za vračilo premoženja potomcem doktorja Karla Borna, ki je bil pred nacionalizacijo lastnik površine, gozdove pa mu je vzel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, se vlečejo že dobrih 11 let. Vsaj trikrat je upravna enota Tržič gozdove, vredne približno pet milijonov evrov, pripisala potomcem, vendar je država vedno znova protestirala. Zdajšnja ustavna odločba naj bi primer pospešila. Odgovor na enega izmed pomembnejših vprašanj o državljanstvu bo namreč jasen. In Bornovim potomcem spet kaže dobro. Od zdaj naprej bo v denacionalizacijskih postopkih pomembno državljanstvo lastnikov v času, ko so jim premoženje vzeli in ne potem.
"Ustavno sodišče pravi, da je imel pravico do odškodnine samo tisti, ki je bil avstrijski državljan takrat, ko mu je bilo premoženje vzeto, torej pred letom 1955, nekje med letom 1938 – 1945," je za 24ur povedal Marko Starman z ministrstva za pravosodje. Bornovi gozdovi so res med večjimi nerešenimi denacionalizacijskimi obmejnimi primeri, vendar je podobnih zadev mnogo. Starmanu natančno število ni znano, pravi le, da naj bi jih bilo od 500 do 600."
Primeri, ki še niso pravnomočno končani, se bodo vrnili na začetek. Vprašanje o pravici do odškodnine - ki je povezana tudi z državljanstvom - je v denacionalizacijskih postopkih pač osnovno. Mnogo zahtevkov bo odločba spremenila. Kdaj se bo denacionalizacija končala, si niti ne upajo več napovedati.
