'Uporabljena je bila napačna tarča'

Izgrede pred parlamentom je ostro obsodil tudi predsednik republike Danilo Türk. Meni, da je to "črn dan slovenske politične nekulture. Dialog da, nasilje ne, to mora biti temeljno vodilo." Vse je pozval k strpnosti, predvsem pa tiste, ki pozivajo k zaostrovanju razmer, urejanju zadev "na ulici" in k nasilju.

Opozarja, da se v Sloveniji "kopičijo problemi, ki pomenijo hujskanje in ustvarjanje atmosfere, ki vodi v taka dejanja". Pri tem je opozoril predvsem na "nekatere sindikalne predstavnike in nekatere politične predstavnike, ki že dalj časa govorijo o zaostrovanju, reševanju problemov na ulici, pozivanju ljudi na trge in ulice. Vse to se mora ustaviti, kajti za reševanje naših problemov potrebujemo dialog."

"Gre za nasilje, ki presega pojem vandalizma, gre za pojav političnega nasilja," še pravi predsednik. Sicer pričakuje, da bo policijska preiskava dogodka uspešno končana in da bodo odgovorni ljudje odgovarjali. Zavrnil je tudi izjave predstavnikov Študentske organizacije Slovenije, da niso odgovorni za škodo. "Zavračam razlago, da organizator včerajšnjih aktivnosti, protestov ni odgovoren za škodo, ki je nastala. Verjamem, da bo treba o tem še govoriti."

Predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je že včeraj obsodil nasilje, in predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je Türk povabil na popoldanski sestanek, kjer so govorili o stanju v državi in nadaljnjih korakih.

Pahor, ki je včeraj dejal, da nasilje in vandalizem nista sprejemljiva in opravičljiva, je podobno poudaril tudi danes. “To so bile demonstracije sredi socialnega dialoga,” je dejal. “Gre sicer za legitimno obliko pritiska na oblast, vendar je nasilje nesprejemljivo.”

Socialni dialog med vlado in socialnimi partnerji se bo kljub temu nadaljeval, vendar pa Pahor poziva, naj ostali ne gredo po poti študentov. Ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku je ob tem naročil, naj se čim prej spet sestane s študenti, če imajo ti seveda kakšne konkretne predloge. "Če bodo imeli kakšne predloge, se bomo o tem posvetovali, sicer pa bomo zakon o malem delu poslali v DZ," je bil odločen Pahor.

“To je simbolni napad na institucijo, ki brani vse temelje pravne države, zaradi katere študenti lahko povedo svojo voljo in jim omogoča dostojno demokratično življenje,” je bil medtem oster Gantar, ki je sicer zadovoljen, da v izgredih ni bilo ranjenih, vendar pa je ogorčen nad nasiljem. “Pozivanje, da bo probleme rešila ulica, pomeni konec urejene države.”

Gantar je sicer že včeraj poudaril, da vse od leta 1968, ko je sodeloval na številnih demonstracijah, česa takega še ni videl. Dodal je, da zatekanje v nasilje ne more biti prava pot reševanja odprtih vprašanj.

Napačna tarča

Prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša je prav tako obsodil nasilje, ki pa po njegovem mnenju najbolj škoduje prav organizatorjem. Zdaj namreč "vsa Slovenija govori le še o tem, ne pa o zahtevah, ki so jih postavili na demonstracijah", je dejal. Za nasilje so po njegovem mnenju v prvi vrsti odgovorni tisti, ki so ga povzročili.

Dejal je, da policija ni odgovorna za nasilje, odgovorna pa je za to, da dogodkov ni pravočasno preprečila. "Morala bi uporabiti pametnejše ukrepe," je poudaril. "Če bi bila zaščitna ograja postavljena samo 20 metrov stran od stavbe, bi bilo pročelje slovenskega parlamenta danes celo," je dejal.

Parlament za zdaj tudi še ni obravnaval predloga zakona o malem delu, zaradi katerega so bile demonstracije organizirane, je spomnil. "Tako je bila uporabljena napačna tarča," meni.

Kdor je izdal dovoljenje za proteste na Šubičevi, je na nek način načrtno speljal demonstracije pred parlament, čeprav ta o tem zakonu sploh še ni razpravljal, je dejal Janša.

Janša pa je ob tem opozoril tudi na povezavo med včerajšnjimi dogodki in padcem konkurenčnosti. Zaradi padca Slovenije na lestvici mednarodne konkurenčnosti bi namreč morali zvoniti alarmni zvonci, je dejal. Kdor ne vidi povezave med padcem na lestvici konkurenčnosti in dogodki na demonstracijah, bo v prihodnosti še velikokrat presenečen, je še dodal Janša.

Kritični tudi v LDS

Danes pa so se odzvali tudi v stranki LDS. Poudarjajo, da so bila študentska gibanja nosilec razvoja in družbenih sprememb. Menijo, da so študentska gibanja predvsem v osemdesetih letih pomembno prispevala k nastanku sodobne, samostojne in demokratične republike. “Žal to, kar smo videli včeraj, nima ničesar skupnega z družbeno angažiranostjo slovenskih študentov, temveč je bila to le demonstracija nestrpnosti in razbijaštva ter nesprejemljiva oblika pritiska na zakonodajalca, ki pa z napredkom nimajo nič skupnega.”

ZSSS obžaluje in obsoja nasilje

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obžalujejo in ostro obsojajo nasilje, ki se je zgodilo pred parlamentom po demonstracijah dijakov in študentov proti zakonu o malem delu. Kot je zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič, pa obžalujejo in obsojajo tudi nasilje, ki ga izvaja vlada nad različnimi interesi socialnih partnerjev.

Delodajalci: Semolič izkoristil mlade

Shod študentov in dijakov se je iz mirnega shoda, kjer naj bi študenti in dijaki izpostavili svoje zahteve, prelil v agresiven in uničevalen nastop razjarjene množice. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Združenja delodajalcev Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so obsodili tak način izražanja interesov – tako nepremišljen odziv generacije mladostnikov kot tudi predstavnikov sindikatov, ki so bili prisotni na shodu in so pred shodom nudili javno podporo, v času zaostrovanja pa niso prispevali k umiritvi razmer.

"Z izjavami, kot je izjava predsednika ZSSS Dušana Semoliča: “Dokler tega premika ne bo v glavi, bodo ti protesti tukaj in se bodo stopnjevali,” se odziv mladih zavestno še podpihuje. Mlade je predsednik ZSSS s tem izkoristil kot orodje pritiska proti vladi in delodajalcem za dosego stališč sindikatov. Včerajšnji protest je pokazal, kam vodijo grožnje s stopnjevanjem pritiska, ki jih nenehno izraža sindikalna stran," so prepričani.

Vse strani so še pozvali k mirnemu reševanju kompromisnih rešitev. Podpihovanje, grožnje, nestrpnost in trmasto vztrajanje le na lastnih stališčih ne vodi v dobrobit celotne družbe, saj lahko posledice tega občutijo še mnoge generacije, dodajajo.