Štefanec stališča OECD ne dojema kot kritiko KPK, pač pa kot kritiko oblasti

V delovni skupini Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so spomnili, da so v času ocenjevanja Slovenije v letu 2014 že izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja politike v delo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), še posebej v povezavi s podkupovanjem tujih uradnikov, prav tako so izpostavili vprašanje primernosti finančnih in kadrovskih virov na KPK. Kot so še zapisali, je KPK namreč pomemben del slovenskega pravnega in institucionalnega protikorupcijskega ustroja in igra ključno vlogo pri prepoznavanju in preiskovanju podkupovanj tujih uradnikov.

Od takrat pa, kot ugotavljajo, ni bilo nobene reforme, ki bi skušala nasloviti ta odprta vprašanja. Nasprotno, delovna skupina ugotavlja, da se KPK spopada s pomembnimi izzivi, ki se nanašajo na njeno zmožnost učinkovitega izvajanja svojih nalog, dosego ciljev v polni neodvisnosti in ohranitev njihove moči ter vpliva v javnosti.

Glede na resnost položaja delovna skupina OECD poziva Slovenijo k takojšnjim ukrepom, s katerimi bi rešila položaj v KPK in zagotovila, da bo ta lahko neodvisno opravila svoje delo. Ob tem so napovedali še, da bodo napredek pozorno spremljali. Čas pa Sloveniji dajejo do junija, ko bo morala vnovič poročati o ukrepih za implementacijo priporočil delovne skupine iz leta 2014.

Leta 2014 je na šibko izvajanje konvencije OECD o omejevanju tujega podkupovanja opozorila tudi organizacija Transparency International (TI). Kot so takrat ugotavljali, Slovenija sodi med države, ki konvencije OECD o boju proti tujemu podkupovanju ne izvajajo ali jo izvajajo malo. V TI Slovenia so tudi dodali, da v letu 2013 v Sloveniji ni bilo nobenega novega primera ali preiskave v zvezi s koruptivnim delovanjem v mednarodnem poslovanju.

KPK zagotavlja, da bo še naprej varovala svojo samostojnost in neodvisnost

Iz KPK so sporočili, da uradno niso prejeli dopisa OECD, a iz njihovega sporočila za javnost je razbrati, da izražajo zaskrbljenost glede neodvisnosti in domnevne neučinkovitosti komisije ter njenih nezadostnih kadrovskih in finančnih virov.

Kot pravijo, se zavedajo pomembnosti varovanja svoje samostojnosti in neodvisnosti, zato nedvomno delujejo neodvisno od političnih in drugih vplivov. To jim omogoča učinkovito izvajanje pooblastil in nalog, ki jim jih nalaga Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Ker je njegovo izvajanje pokazalo pomembne pomanjkljivosti oz. nedorečenosti, KPK aktivno sodeluje v medresorski delovni skupini za pripravo sprememb tega zakona. Te še posebej poudarjajo večjo pravno varnost obravnavanih oseb v postopkih komisije, kar bo omogočeno s prenosom ureditve teh postopkov iz poslovnika v zakon. Novela zakona bo po normativnem programu vlade predvidoma sprejeta do konca leta, s tem pa komisija pričakuje manj odprtih vprašanj in večjo konsistentnost odločitev sodišč glede postopkov in odločitev komisije, so zapisali.

"Kadrovska sestava komisije nam omogoča učinkovito izvajanje nalog. Večina zaposlenih deluje na vsebinskih področjih, kjer izvajajo strokovne naloge s področja delovanja komisije. Izrazitejša fluktuacija zaposlenih, ki smo ji priča v KPK, ni neobičajen pojav po menjavi vodstva in zahteva svoj čas za vpeljavo novih strokovnih sodelavcev. Njihova izobrazbena struktura in njihove dosedanje izkušnje zagotavljajo večjo učinkovitost delovanja KPK v prihodnje," še pravijo v KPK.

Glede višine sredstev, namenjenih delovanju komisije, pravijo, da ne morejo oporekati dejstvu, ki ga v svoji oceni posredno navaja OECD, da bi z več sredstvi lahko dosegli večjo učinkovitost. Hkrati ocenjujejo, da količina dodeljenih proračunskih sredstev odraža siceršnjo finančno situacijo v slovenski javni upravi, pri čemer je v primeru KPK prisoten celo minimalen pozitiven trend.

Na podlagi navedenega KPK pričakuje, da bo njeno delo v prihodnje učinkovitejše, kar bo pripomoglo k njenemu ugledu.

Zaskrbljeni tudi v Transparency International

V Transparency International (TI) Slovenia delijo zaskrbljenost delovne skupine OECD proti podkupovanju, ki ugotavlja bistvene pomanjkljivosti znotraj protikorupcijskega sistema v Sloveniji. Upajo, da bo "alarm iz tujine" predramil odgovorne k odločnejšemu ukrepanju, so zapisali v sporočilu za javnost.

Po prepričanju generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie je odločnejše ukrepanje glede na situacijo nujno.

Tudi "nevzdržno stanje v senatu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki negativno vpliva na javno podobo celotne komisije in niža zaupanje potencialnih prijaviteljev vanjo", po prepričanju Dorie prispeva k temu, da Slovenija ne izvaja konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.

V organizaciji so opozorili, da notranji pretresi v komisiji vplivajo tudi na zaposlene. "Upravičeno se že dalj časa sprašujemo, kako takšno stanje znotraj KPK vpliva na vsakdanje delo zaposlenih in sposobnosti komisije za ustrezno delovanje," je še zapisal Doria. Kot je dodal, "tako kot mora država zagotoviti primeren zakonodajni okvir in zadostne finančne kapacitete za nemoteno delovanje KPK, je naloga vodstva komisije, da s svojim delovanjem ustvarja dobre pogoje za lastno delovanje".

V TI Slovenia ne sprejemajo interpretacije, ki jo je danes javnosti ponudil predsednik KPK Boris Štefanec, da je pismo delovne skupine OECD zgolj kritika oblasti, ne pa delovanja senata KPK. Pričakujejo, "da bodo odgovorni z odločnejšimi koraki nastopili k reševanju problematike in zagotovili pogoje za neodvisno delovanje KPK, saj je KPK pomemben element znotraj sistema preprečevanja korupcije v Sloveniji".