Delovanje agencije bo temeljilo na načelu preglednosti

Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je ob tem ponovila, da je agencija strokoven organ, čigar naloga je izvrševanje pravic države kot lastnika. Predstavila je še smernice poročanja in merila ter postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov za člane nadzornih svetov v družbah, kjer ima država kapitalske naložbe, sprejeta pa so že tudi merila za plačilo članom nadzornih svetov. Ti akti tvorijo sistemski okvir za upravljanje kapitalskih naložb države in so nujni za normalno poslovanje agencije. Za njeno polno operativnost pa mora biti sprejeta še strategija za upravljanje kapitalskih naložb države, ki jo bosta potrdila vlada in DZ.

Kot je povedala Komarjeva, so na agenciji ministrstva že pozvali k pripravi sektorskih politik, ki so podlaga za to, da lahko agencija strategijo oblikuje. Predsednica agencije pričakuje, da bodo sektorske politike ministrstva agenciji poslala v prvi polovici leta, tako da bo lahko strategija oblikovana še letos, na njeni podlagi pa tudi konkretni cilji države po posameznih družbah.

Pri tem bo šlo po pojasnilih Gorazda Podbevška, strokovnega sodelavca pri oblikovanju aktov agencije, za cilje in pričakovanja države kot lastnice naložb, ne pa za letne cilje ali opredelitve letnih poslovnih načrtov posameznih družb.

Cilje bo agencija opredelila v osnutku letnega načrta, ki ga bo potrdila vlada. Načrt bo moral zajemati konkretne cilje za vsako naložbo, ki bo opredeljena kot strateška, medtem ko bo lahko letni načrt za ostale naložbe določil skupne cilje.

Šele ko bo vse to sprejeto, bo imela agencija vse okvirje za normalno delovanje, to pa bo po zagotovilih Komarjeve temeljilo na načelu preglednosti, saj bodo vsi sprejeti akti agencije tudi javno objavljeni.

Kodeks je svet agencije sprejel minuli četrtek. Dokument je razdeljen na dva sklopa. Prvi se nanaša na načela, merila in postopke ravnanja agencije in državnih organov pri upravljanju s kapitalskimi naložbami države. Poleg že omenjene preglednosti so temeljna načela delovanja agencije še neodvisnost in učinkovitost, odgovornost in skrbnost, strokovnost in enakopravnost.

Kot temeljno nalogo agencije kodeks opredeljuje uresničevanje korporacijskih pravic v imenu in za račun države. Znotraj tega gre med drugim za sodelovanje in glasovanje na skupščinah, sklicevanje skupščin, morebitne širitve dnevnega reda, nadzor nad poslovanjem družb in za izbiro članov nadzornih svetov skozi pregleden postopek akreditacije in nominacije.

Borut Bratina, predsednik akreditacijske komisije, ki je posvetovalni organ agencije, je pojasnil, da se bodo kandidati za nadzornike zbirali bodisi z javnimi pozivi bodisi po predlogih uprave agencije, zajemali pa naj bi tudi iz registra oseb s certifikatom Združenja nadzornikov Slovenije.

Sledil bo postopek akreditacije, pri čemer se poleg izobrazbe in izkušenj upoštevajo tudi osebnostne lastnosti, nato pa se bo oblikoval ožji izbor kandidatov za določeni nadzorni svet in predlog najprimernejših kandidatov. Ta je po Bratinovih besedah posvetovalne narave, zato bo agencija izbirala sama, lahko tudi zunaj seznama.

Agencija bo lahko začenjala tudi postopke menjav oziroma predlagala razrešitev nadzornikov. Pri tem je Komarjeva dejala, da agencija ni supernadzornik, ki bi posegala v delo družb, in da se njena vloga pokaže predvsem na skupščinah.

Drugi del kodeksa se nanaša na pričakovanja agencije od družb, v katerih je država delničarka oziroma družbenica. V tem delu so opredeljena pričakovanja v skladu s kodeksom glede upravljanja, odnosov z deležniki, preglednostjo poslovanja, neodvisnostjo in strokovnostjo nadzornih svetov, imenovanjem in vrednotenjem nadzornikov ter prejemki uprav.

Kot je zatrdil Podbevšek, kodeks v tem delu ni podzakonski akt in tako ni zavezujoč za družbe, ki jih nagovarja. Predvideva pa mehanizem sprejema določil kodeksa s strani teh podjetij, in sicer lahko te z izjavo o upravljanju navedejo, na katerem kodeksu bodo temeljili svoje delo. Če ne izberejo kodeksa agencije, morajo navesti razloge za to.

Trenutno je po njenih besedah na agenciji poleg članov uprave – poleg predsednice sta v njej še člana uprave Danilo Grašič in Marko Golob – zaposlenih le devet ljudi, zaradi česar morajo vložiti zelo veliko truda pri pripravi različnih dokumentov. Pred kratkim so objavili razpis za 11 novih zaposlenih.

Agencija trenutno upravlja z deleži v 104 družbah z različnimi lastniškimi deleži države. Kot je dejala Komarjeva, se glede na različne statusne oblike teh družb in lastniške deleže države razlikuje tudi sistem spremljanja poslovanja.

Komarjeva sicer pričakuje, da bo prihajajoča strategija naložbe, kjer ima država minimalni delež, opredelila kot naložbe za prodajo, agencija pa se bo nato vključevala v prodajne postopke.

Glede predvidenih sredstev za agencijo je njena predsednica dejala, da o vsoti še ne more govoriti, ob tem pa je jasno povedala, da mora agencija za vse morebitne nove nakupe ali dokapitalizacije pridobiti soglasje vlade, saj lastnih sredstev nima.