Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) podpira dvig neto minimalne plače pod pogojem, da ta ne gre zgolj v breme delodajalcev, pač pa mora del tega povečanja plač prevzeti tudi država z njihovo razbremenitvijo, tako da poveča splošno davčno olajšavo, so delodajalci zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik ZDS Borut Meh (Foto: POP TV)

Strinjajo se, da je treba minimalno plačo dvigniti do ocene minimalnih življenjskih stroškov, vendar pa poudarjajo, da je to treba storiti postopno, saj trenutne razmere v gospodarstvu dviga ne omogočajo naenkrat.

ZDS poudarja, da kljub pripravljenosti delodajalske strani na dogovor v zvezi s problemom minimalne plače, država do danes, kot pooblaščeni koordinator na podlagi obstoječega zakona o minimalni plači, ni pozvala interesnih skupin socialnih partnerjev k pripravi predloga za dvig minimalne plače. Določitev nove višine minimalne plače je predpogoj za uspešna pogajanja o spremembah tarifnih prilog posameznih panožnih kolektivnih pogodb, so prepričani.

GZS za postopno zviševanje minimalne plače

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zaskrbljena zaradi sobotnih demonstracij in prekinitve socialnega dialoga, kot je potekal doslej, je poudaril generalni direktor Samo Hribar Milič. Ponovil je, da se zavzemajo za postopno zvišanje minimalne plače in ne za takojšnje, saj bi bil to "šok" za gospodarstvo. Kot je povedal, se zavedajo, da so neto prejemki pri minimalni plači zelo nizki, vendar podjetij v takšnem gospodarskem položaju, kot so – še vedno je premalo naročil, soočajo se tudi z likvidnostnim šokom –, ne morejo še dodatno obremenjevati. Ob tem je poudaril, da konec recesije še ne pomeni konca krize.

"Edini način, da povečamo neto prejemke, je ali zmanjšanje prispevkov oz. davkov na plače ali dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vendar pa tega ne moremo storiti čez noč," je izpostavil. Zvišanje minimalne plače in nato celotne plačne lestvice bi po njegovem mnenju pripeljalo do zmanjšanega števila zaposlenih, do odpuščanj v posameznih podjetjih ali celo do krčenja podjetij.

"Zavedamo se, da je težko preživeti mesec z najnižjimi plačami, a smo za postopno rast na zahtevanih 600 evrov, vendar v primeru, da k temu ne participirajo le delodajalci, temveč tudi država," pa je poudarila izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin. Ena možnost je povečanje splošne davčne olajšave, druga pa znižanje prispevnih stopenj. Dodala je, da je čutiti, da za to ni "posebne pripravljenosti s strani države". Kot je navedla, je v Sloveniji še vedno veliko nepobranih davkov, problem sive ekonomije, tudi strošek javne porabe je izredno velik.

"Tudi mi razumemo stisko ljudi v Sloveniji, vendar pa je prav, da se za pogajalsko mizo in z argumenti pogovorimo o tem, kako jo bomo rešili," je še dejal Hribar Milič.

Dvig minimalne plače na 600 evrov

Središče Ljubljane bodo v soboto zasedli delavci, študentje in upokojenci z vseh koncev Slovenije, ki bodo na skupnih protestih zahtevali umik spornih predlogov glede pokojninske reforme in dvig minimalne plače. Gre za tretje tovrstne demonstracije v zadnjih štirih letih, kako številčna bo udeležba, pa za zdaj še ni znano. Po pričakovanjih organizatorje bo množična – sindikalne centrale iz različnih koncev države napovedujejo prihod več kot sto avtobusov.

Koliko ljudi se bo udeležilo tokratnih demonstracij, nihče noče napovedovati. (Foto: Dare Čekeliš)

Proteste pripravlja vseh sedem sindikalnih central – ZSSS, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, KS 90, KNSS Neodvisnost, Pergam, Alternativa in Solidarnost –, pridružili se jim bosta še Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, solidarnostno pa jih bodo podprli tudi predstavniki sindikatov sosednjih držav

Policija bo med shodom izvajala naloge s področja javne varnosti na način in po postopkih, ki so predvideni za takšne prireditve (s ciljem, da bo zagotovljena tako varnost udeležencev shoda kot ostalih državljanov), so sporočili. V neposredno varovanje bo vključeno večje število policistov iz različnih služb policije.

Bo nastala Zveza sindikatov Slovenije?

Medtem pa Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) pozdravlja združitev vseh sindikalnih organizacij pod eno streho. Po njihovem mnenju je čas, da na jutrišnjih delavskih demonstracijah po 18 letih sindikalne organizacijske razdrobljenosti v času krize in recesije izidejo enotni in močnejši kot še edini zagovornik interesov dela in delavcev.

''Zato vseh 7 sindikalnih central, 50 sindikatov dejavnosti gospodarstva, poklicev, 31 sindikatov dejavnosti javnega sektorja, poklicev in 3476 organizacij sindikata pozivamo, da se organizacijsko poenotimo ter združimo sile in moči pod eno streho kot nova centrala Zveza sindikatov Slovenije. Le na takšen način bomo lahko omejevali apetite kapitala in vse vrste oblastnikov in dejansko učinkoviteje uveljavljali interese dela in delavcev glede plač, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja,'' so zapisali v sporočilu za javnost.