(Foto: Blaž Garbajs)

Dušan Semolič (Foto: Miro Majcen)

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so opozorili na poskuse izigravanja zakona o minimalni plači. Opozorili so, da bodo izvedbo zakona budno spremljali, pristojne pa bodo obveščali o morebitnih kršitvah in pritiskih. Prav tako naj delodajalci zakon ne izigrajo za prikrivanje izgub v podjetju ali za večanje dobičkov menedžerjev.

Pritiski

Zakon omogoča, da delodajalci, pri katerih bi takojšen dvig plač na 562 evrov povzročil velike težave ali celo odpuščanje večjega števila delavcev, minimalne plače dvignejo postopoma, v roku dveh let. O tem se morajo v dveh mesecih dogovoriti s predstavniki zaposlenih. Tako pravi zakon, danes pa smo slišali, da naj bi obstajali nekateri pritiski delodajalcev, da določeni sindikati podpišejo soglasje o postopnem dvigu minimalnih plač v dveh oz. treh dneh. "Pritiski so le ustni, ni pisnih. To ni res, imamo rok dva meseca," je dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki poziva delodajalce k poštenosti.

Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je dejal, da ga je sram, da živi v državi, kjer nekateri vidijo le sebe. "Delavci morajo dobiti denar, da preživijo sebe in družino," pravi in dodaja, da se delodajalci obnašajo, kot da bodo propadli, če bodo dvignili plače. Kritično je dejal, da jim ni problem kupiti čevljev v vrednosti 300 evrov, 66 evrov za delavca pa jim predstavlja težavo. "Manjka nam poštenosti. Vsak bi si vzel, nihče pa ne bi dal," je dejal Rožič. Pravi tudi, da je vlada dala kar precej.

'Postopen dvig minimalnih plač naj bo izjema in ne pravilo'

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je bil prav tako jasen. "Ko je bil zakon sprejet, je država sprejela veliko odgovornost, da se odzove takoj, ko bo delodajalec želel izigrati zakon. Delodajalec ima tudi težave, toda stokrat večje ima delavec, ki živi na minimalni plači," pravi Semolič.

Meni, da ta zakon ni grožnja delodajalcem in podjetjem, temveč pozitiven izziv za prestrukturiranje podjetij. Tisti, ki vidijo v tem zakonu grožnjo, delajo napako. V podjetjih, kjer so špekulanti, ki želijo le dobiček in se požvižgajo na delavca, bo zlom, še dodaja Semolič. Meni, da bi moral biti postopen dvig minimalnih plač izjema in ne pravilo.

In kaj pravi ministrstvo za delo?

Za pojasnila smo prosili tudi ministrstvo za delo, ki pravi, da lahko delodajalec zaprosi za postopen prehod (do konca leta 2011) na določeno višino minimalne plače v primeru, ko bi izplačevanje minimalne plače v višini določeni v skladu z zakonom o minimalni plači povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. "Za to pa mora delodajalec skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu oziroma s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev, če tega ni. Odgovornost za dogovor o postopni uskladitvi minimalne plače do konca leta 2011 je torej na strani socialnih partnerjev znotraj posameznih podjetij (delodajalcev in delojemalcev)," dodajajo.

Da bi imeli za minimalne življenjske stroške

V torek je začel veljati zakon o minimalni plači, ki zvišuje minimalno plačo za 102 evra, na 562 evrov neto, kolikor znašajo ugotovljeni minimalni življenjski stroški. Sočasno je začela veljati tudi novela zakona o dohodnini, ki zvišuje dodatno splošno olajšavo ter prag dohodkov za njeno uveljavljanje, s tem pa tudi omogoča dvig minimalne plače.

Cilj zakona o minimalni plači je, da se dohodek zaposlenih za polni delovni čas dvigne na raven, da bodo lahko pokrili minimalne življenjske stroške. Po zakonu se bo minimalna plača za delo v naslednjem mesecu po uveljavitvi zakona zvišala s sedanjih 597,43 evra na 734,15 evra bruto oziroma z okoli 460 evrov na 562 evrov neto.

Glede na to, da je zakon s ponedeljkovo objavo v uradnem listu začel veljati februarja, bodo minimalne plače v novi višini izplačane za marec.