Delodajalci morajo redno plačevati prispevke
Ravnanje delodajalca, ki po dogovoru z Dursom in praviloma brez vednosti zaposlenih ne plačuje redno prispevkov, je protiustavno, ker posega v lastninsko pravico delavca, ugotavljajo ustavni sodniki.
Ustavni sodniki so presojali ustavnost zakonske ureditve, na podlagi katere se je delodajalcem dovoljevalo odlog, obročno plačilo ali odpis prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ugotovili so, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev in zato razveljavilo prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se glasi "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Po mnenju ustavnih sodnikov določba, ki omogoča, da delodajalec izposluje odlog, obročno plačilo ali odpis prispevkov, posega v ustavno pravico do zasebne lastnine, kar ni dovoljeno, ker "sta ustvarjanje možnosti za delovanje gospodarstva ter ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja sama po sebi ustavno dopustna cilja, ki naj ju država zasleduje. V ta namen lahko določi številne ukrepe. Vendar sredstvo, ki ga je zakonodajalec uporabil za dosego navedenih ciljev, ni ustavnopravno dopustno, saj ob posegu države v lastninsko pravico delavca iz 33. člena Ustave zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec."
Zato država ne sme zagotavljati ciljev z odobravanjem neplačila prispevkov gospodarskim subjektom, ki so v težavah, poudarjajo na ustavnem sodišču. "Izpodbijana ureditev pa pomeni prav to, saj dopušča, da davčni organ dovoli delodajalcu, brez sodelovanja in celo brez vednosti delavca, odlog, obročno plačilo oziroma odpis obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Škodljive posledice tega ravnanja, kot je bilo navedeno, pa nosi le delavec," so še poudarili.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
Povezani članki
Glasuj
Ta odlocitev bo pripeljala do se vec odpuscanj med delavci in posameznik bo moral se vec delat za isto placo.
tajkuni forza!
trgaj od ust če ne gre drugače,....
samo položnica za vrtec pa je 250 eur/mesec.
zaposleni tudi v primeru neplačevanja prispevkov ohranijo svoje pravice, plačavarovani prispevki ion zavarovanja pa jim znižujejo davčno osnovo
na drugi strani pa vsi samozaposleni (sp-ji in majhni podjetnik) v primeru neplačevanja obveznosti takoj ostanejo brez svojih pravic z naslova zavarovanj, plačane prispevki se jim obdavčijo, povračilo pa lahko zahtevajo šele naslednje leto pri odmeri dohodnine - in so torej prisiljeni vse leto kreditirat državo
pa ne govorim o tajkunih, ampak o samozaposlenih kli jih subvencionira država, sp-jih in majhnih podjetnikih ki životarijo iz meseca v mesec, in so se na svojo pot prisiljeni podati tudi zato, ker jih delodajalci enostavno ne želijo redno zaposliti,, tako zaradi kazenske odgovornosti ki jo imajo do zaposlenih, kot tudi zaradi lažjega odpuščanja ti zunanjih sodelavcev
očitno je zakonodaja naravnana tako, da ne stimulira zaposlovanja, še manj pa samozaposlovanje. Ampak tega na glas ne upa povedat nihče ...
Verjetno bosta zdej Hildica in Maltar morala mau spočit v arestu.
Kršitev temeljnih pravic delavcev
196. člen
(1) Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
202. člen
Kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

















