Ustavni sodniki so presojali ustavnost zakonske ureditve, na podlagi katere se je delodajalcem dovoljevalo odlog, obročno plačilo ali odpis prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ugotovili so, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev in zato razveljavilo prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se glasi "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Po mnenju ustavnih sodnikov določba, ki omogoča, da delodajalec izposluje odlog, obročno plačilo ali odpis prispevkov, posega v ustavno pravico do zasebne lastnine, kar ni dovoljeno, ker "sta ustvarjanje možnosti za delovanje gospodarstva ter ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja sama po sebi ustavno dopustna cilja, ki naj ju država zasleduje. V ta namen lahko določi številne ukrepe. Vendar sredstvo, ki ga je zakonodajalec uporabil za dosego navedenih ciljev, ni ustavnopravno dopustno, saj ob posegu države v lastninsko pravico delavca iz 33. člena Ustave zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec."
Zato država ne sme zagotavljati ciljev z odobravanjem neplačila prispevkov gospodarskim subjektom, ki so v težavah, poudarjajo na ustavnem sodišču. "Izpodbijana ureditev pa pomeni prav to, saj dopušča, da davčni organ dovoli delodajalcu, brez sodelovanja in celo brez vednosti delavca, odlog, obročno plačilo oziroma odpis obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Škodljive posledice tega ravnanja, kot je bilo navedeno, pa nosi le delavec," so še poudarili.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.