Kot je po pogajanjih o predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pojasnila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin, so delodajalci v zvezi z nadomestili za bolniško odsotnost danes predstavili tri predloge.
Med drugim so se zavzeli za uvedbo enega čakalnega dne. "Vemo, da imajo vse evropske države do tri čakalne dni, Finska pa celo devet," je opozorila.
Predlagali so tudi znižanje nadomestila za odsotnost zaradi poškodbe izven dela, ki gre v breme delodajalca, z 80 na 70 odstotkov. Zakon o uravnoteženju javnih financ je namreč pred tem predvidel 10-odstotno znižanje vseh nadomestil, ki se izplačujejo iz javne blagajne, je spomnila Čerinova.
Tretji predlog pa se nanaša na skrajšanje časa odsotnosti zaradi bolezni, ki ga krije delodajalec, z današnjih 30 na med dva do 20 dni, je povedala.
Sindikati se po njenih besedah o teh predlogih sploh niso želeli pogovarjati.
Kot je v zvezi z zadnjim predlogom dejal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ne gre le za število dni, temveč tudi za vprašanje obračunavanja nadomestila. "Predlog delodajalcev je bil takšen, da bi pomenil absolutno znižanje tega nadomestila, kar je nesprejemljivo," je opozoril.
Zapletlo se je tudi pri vprašanju delovnega časa
Socialni partnerji so se sicer zapletli tudi pri vprašanju delovnega časa. Zorko je pojasnil, da želijo delodajalci ukiniti nadurno delo. To bi pomenilo ukinitev plačila nadurnega dela ter brisanje meje med razporeditvijo delovnega časa in nadurnim delom, posledično pa bistveno nižje prihodke ljudi, je izpostavil.
Delojemalska stran zato tudi temu zavzemanju nasprotuje.
O plačanem odmoru za malico se sindikati ne mislijo več pogajati
Delodajalci so znova odprli tudi vprašanje plačanega odmora za malico. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je po pogajanjih opomnil, da je Slovenija pri plačevanju odmora za malico unikatna ne le v evropskem, temveč v svetovnem merilu. Ob tem je opozoril, da slovensko gospodarstvo deluje na globalnem trgu in mora imeti zato konkurenčne pogoje.
Na vprašanje, ali bi z umikom plačila odmora za malico znižali plače, je odgovoril, da so danes izrecno napovedali, da ne.
Tudi o plačanem odmoru za malico pa se sindikati ne nameravajo več pogajati. V primeru ukinjanja tega instituta "nas ne bi bilo več za mizo", je ponovil Zorko.
Delodajalci s pogajanj odšli razočarani
Delodajalci so s pogajanj odšli razočarani. Še posebej, ker je predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj po besedah Čerinove namignil, da bodo zavrnili tudi člene, ki so vezani na rahljanje postopkov opuščanja, pri katerih je bilo na minulih pogajanjih vendarle nakazano neko soglasje.
"Imam občutek, da je bilo vse delo teh dveh mesecev in sedenje na teh pogajanjih zaman. Z naše strani je to hudo razočaranje. Ne veš več, kaj bi rekel," je povedala predstavnica GZS.
Štrukelj pa je pojasnil, da je danes le ponovil, da v primeru, da bo vlada odpuščala javne uslužbence, ne bodo sprejeli nobene spremembe glede odpovednih rokov, odpravnin, nadomestil za brezposelne in drugih elementov, povezanih z odpuščanjem, ki bi šli v škodo odpuščenim v javnem sektorju. "Tu bomo vztrajali z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo," je napovedal.
"Če ima nekdo tako močne vzvode v rokah, kot je referendum, se zastavlja resno vprašanje, ali se s te blokade sploh lahko izvijemo," pa je po pogajanjih s sindikati sklenil Antauer.
Socialni partnerji bodo z obravnavo predloga ZDR po členih nadaljevali v petek. Glede na današnje izjave tudi tedaj ni pričakovati, da bodo prišli skozi zakon.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.