Na ministrstvu za delo upajo, da ne bo naknadnega zakonodajnega referenduma, ki ga v primeru sprejetja pokojninske reforme napovedujejo sindikati. Menijo, da smo dovolj "zrela družba, da težave rešimo v dialogu. Mi si za dialog tudi ves čas prizadevamo," je zatrdil generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar. Po njegovih besedah se je vladna stran s svojim predlogom reforme v marsičem približala sindikalnim zahtevam.

Sindikati napovedujejo referendum glede pokojninske reforme. (Foto: Mateja Klavs)

Predvsem pa so se po njegovih besedah poenotili, da je reforma potrebna in da je treba zvišati dejansko upokojitveno starost. "Toda zadnji predlogi sindikatov gredo popolnoma v nasprotno smer – po eni strani predlagajo blažje pogoje, kot so že zdaj, po drugi strani pa za 40 let pokojninske dobe predlagajo nižje pokojnine," je dejal. Pokojninska reforma je po njegovih besedah nujna, saj v nasprotnem primeru že v nekaj letih ne bi mogli več zagotoviti nemotenega izplačevanja pokojnin, ne da bi jih drastično znižali. "Eden od osnovnih ciljev reforme je zagotoviti dostojne pokojnine iz prvega stebra tudi prihodnjim generacijam."

Če reforme ne bo, bo treba bodisi drastično dvigniti prispevno stopnjo bodisi znižati pokojnine, je opozoril. "Naš cilj je, da zvišamo starost, ko se ljudje dejansko upokojujejo, na povprečje Evropske unije, torej za približno dve leti," je dejal. Vladna stran po njegovem pojasnilu v predlogu reforme predlaga za 40 let pokojninske dobe višjo pokojnino kot po veljavnem sistemu, posebno pozornost pa namenjajo tudi temu, da bi starejši ostajali zaposleni dlje časa. "Tako za delodajalca kot delavca bo možnost delne pokojnine zelo privlačna," je prepričan. Po njegovih besedah uvajajo tudi pomembne bonuse za tiste, ki bodo kljub izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev še ostali zaposleni. "Ti bonusi se jim bodo finančno zelo poznali," je zatrdil.

Sindikati napovedujejo referendum

Za sindikalne centrale predlog pokojninske reforme z zdajšnjo vsebino za sindikate ni sprejemljiv. Če bo takšno besedilo sprejeto v državnem zboru, napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Socialni partnerji bodo lahko pripombe na osnutek pokojninskega zakona, ki ga bodo prejeli v začetku avgusta, posredovali še do konca avgusta.

Najbolj trdovratno vprašanje ostaja dolžina pokojninske dobe. Po dopolnjenem predlogu vlade bi brez odbitkov lahko po izteku prehodnega obdobja moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41.

Sindikati ne odstopajo od zahteve, da mora ob 60. letu starosti 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovem mnenju je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše. Po veljavni pokojninski reformi iz leta 2000 je polna upokojitvena starost za moške 63 let, za ženske pa letos 56 let in osem mesecev, po koncu prehodnega obdobja pa bo 61 let.