Delo in zaposlovanje na črno: vsak osmi nadzor odkril kršitve, izrekli za 1,7 mio evrov glob

Finančna uprava RS (Furs) je v prvem letu nadzora po uveljavitvi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (od 18. 8. 2014 do 17. 8. 2015) opravila 11.385 postopkov nadzora dela in zaposlovanja na črno ter nedovoljenega oglaševanja. Kršitve so ugotovili v 12,5 odstotkih nadzorov.

Glavne ugotovitve:

- Vsak osmi nadzor razkril kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

- Opravili 11.385 nadzorov, izdali 235 odločb o prepovedi opravljanja dela, ugotovili 1437 kršitev in izvedli 1314 prekrškovnih ukrepov.

- Z globami so v državni proračun prispevali 1.708.912 evrov.

- Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti prometa in skladiščenja, gostinstvu in gradbeništvu.

Od 18. 8. 2014 je finančna uprava pristojna za nadzor ter vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku v primeru dela na črno, omogočanja dela na črno s strani posameznikov, zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja posameznikov. Izvedli so 11.385 nadzorov ter izdali 235 odločb o prepovedi opravljanja dela in zaposlovanja na črno. Ugotovili so 1437 kršitev ter izvedli 1314 prekrškovnih ukrepov zaradi kršitev zakona. Skupen znesek izrečenih glob v enoletnem obdobju od uveljavitve zakona je znašal 1.708.912 evrov.
 

Kot so sporočili s Furs, imajo tovrstni nadzori oziroma prisotnost pooblaščenih oseb na terenu velik preventivni učinek ter vplivajo na višjo raven prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Inšpektorji nadzor opravijo na podlagi prejetih prijav, na podlagi odkritih sumov kršitev kot neposredne zaznave na terenu ob opravljanju drugih nalog, vzporedno v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora in samostojnega nadzora dela in zaposlovanja na črno, s sistemskim spremljanjem oglaševanja dela in dejavnosti v medijih in z nadzorom sumov kršitev v oglasih v medijih, v skupnih akcijah mobilnih oddelkov in finančnih inšpektorjev ter v koordiniranih akcijah z drugimi nadzornimi organi.

Največji delež kršitev je ugotovljen pri nadzorih nedovoljenega oglaševanja (24 odstotkov) in pri nadzoru dela na črno (14 odstotkov). Pri nadzoru zaposlovanja na črno so bile ugotovljene kršitve v 11 odstotkih. Največ postopkov nadzora je bilo izvedeno v naslednjih dejavnostih: promet in skladiščenje, gostinstvo, gradbeništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo, dejavnost vulkanizerjev, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, druge storitvene dejavnosti, pa tudi v pekarstvu, kmetijski dejavnosti, svečarstvu in predelovalni dejavnosti. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti prometa in skladiščenja, gostinstvu in gradbeništvu.

Za delo in zaposlovanje na črno se šteje opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno. Izjeme od dela in zaposlovanja na črno so po tem zakonu sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo ter brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah ter kratkotrajno delo.

Podrobneje:

Odkrivanje in preprečevanje dela na črno

Opravljenih je bilo 3273 postopkov nadzora dela na črno, v katerih so bile kršitve ugotovljene v 14 odstotkih. Z odločbo je bilo izrečenih 157 prepovedi opravljanja dela in dejavnosti na črno. Izrečenih je bilo 311 prekrškovnih ukrepov ter izrečenih za 302.509 evrov glob, v petih primerih so bili odvzeti predmeti. Po vsebini kršitev in statusu kršiteljev so bili v večini primerov kršitelji posamezniki, ki so opravljali delo ali dejavnost na črno (v 248 primerih državljani Slovenije, v 113 primerih tuji državljani).

Pri nadzoru dela na črno so bile ugotovljene različne nepravilnosti, pojasnjujejo na Fursu in kot primer uspešne akcije izpostavljajo nadzor posameznika - fizične osebe, ki je opravljala delo na črno, pri tem pa izdajala račune z navedbo imena nekega podjetja, s katerim ni imela nobene povezave. Zaznan pa je bil tudi primer, ko je fizična oseba na stojnici izdajala račune na ime pravnega subjekta, ki je že bil izbrisan iz registra, sama pa ni imela registrirane dejavnosti.

Sprotna obravnava prijav se je izkazala za učinkovito

Stalna prisotnost na terenu in povezava mobilnih oddelkov na terenu z operativnim komunikacijskim centrom Fursa, ki sprejema nujne prijave in informacije o sumih kršitev, omogoča sprotno obravnavanje prijav, saj je nadzor učinkovit, le če se obravnavajo nemudoma. To je pripomoglo, da je bilo v tem obdobju odkritih tudi več kršitev dela na črno, ki so ga izvajali tuji državljani ob koncu tedna, največkrat s prodajo različnega blaga od vrat do vrat. V 104 primerih so bili tem izdani plačilni nalogi in v 3 primerih odločbe zaradi dela na črno z izrekom glob v skupni višini 107.000 evrov. V sedmih primerih je bil podan obdolžilni predlog za odvzem predmetov, pri čemer so bili po odločitvi sodišča v petih primerih tudi odvzeti.

Odkrivanje in preprečevanje zaposlovanja na črno
 

Opravljenih je bilo 7606 postopkov nadzora zaposlovanja na črno, v katerih so bile kršitve ugotovljene v 11 odstotkih. V nekaterih primerih so delodajalci odpravili kršitve že med postopkom nadzora, z zagotovitvijo ustrezne pravne podlage za delo in prijavo delavcev v zavarovanje. Z odločbo je bilo izrečenih 78 prepovedi dela posameznikom. Izrečenih je bilo 927 prekrškovnih ukrepov in pobranih za 1.370.903 evrov glob ter izrečenih 215 opominov. Ukrepi so bili izrečeni 311 državljanom Slovenije, 162 tujim državljanom in 337 samostojnim podjetnikom posameznikom in pravnim osebam.

Pri kršitvah zaposlovanja na črno Furs odkriva številne delodajalce, ki jih srečujejo že pri obravnavi kršitev s področja plačevanja davkov in prispevkov od zaposlitev, kot nepredlagatelje davčnih obračunov in neplačnike obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Največ kršitev je bilo odkritih v dejavnosti prometa in skladiščenja, gostinskih nastanitvenih dejavnostih s strežbo jedi in pijač, gradbeništva ter drugih dejavnosti. Med najpogostejšimi kršitvami zaposlovanja na črno s strani delodajalcev so bile tudi kršitve, ko delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja. Pogoste so bile odkrite pomanjkljivosti prijav v zavarovanje, kršitve, ko delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja.

V zvezi z delom po podjemnih pogodbah so zaznavali sume zlorab podjemnih pogodb, tovrstne primere pa so odstopili Inšpektoratu za delo. Odkrite so bile tudi kršitve začasnega in občasnega dela upokojencev, nepravilnosti pri zaposlovanju tujcev, študentov in dijakov in kršitve v zvezi s kratkotrajnim delom. Še vedno se ugotavlja praksa verižnega ustanavljanja družb, prepletanja lastništva družb, posojanja delavcev s strani pravnih subjektov, ki za to ne izpolnjujejo pogojev. Pogoste kršitve, odkrite pri nadzorih zaposlovanja na črno, so tudi pomanjkljivosti prijav opravljanja storitev tujih delodajalcev, ki opravljajo delo z delavci - slovenskimi državljani na območju Slovenije.

Prepoved opravljanja dejavnosti in zapečatenja poslovnih prostorov
 
Pri nadzorih dela in zaposlovanja na črno je Furs uporabila tudi ukrep po 37. členu Zakona o finančni upravi, in sicer prepoved opravljanja dejavnosti in zapečatenja poslovnih prostorov, dokumentacije in ostalih predmetov. Prepoved opravljanja dejavnosti je eden od strožjih ukrepov, katerega Furs uporabi le, ko je to nujno potrebno zaradi dokazovanja, zavarovanja dokazov, preprečitve nadaljnjih kršitev ali odpravo nepravilnosti. Namen ukrepa je dosežen, ko zavezanec preneha s kršitvijo, na način, da odpravi nepravilnosti, ki so mu naložene v odločbi. Ta ukrep je bil uporabljen pri hujših kršitvah, ko zavezanec nepravilnosti ni odpravil, in gre za delo ali dejavnost, za katero obstaja velika verjetnost, da jo bo nadaljeval. "V takšnih primerih smo stopnjevali ukrepanje in uporabili pooblastilo prepovedi in pečatenja, saj z običajnimi postopki nadzora ni bilo mogoče doseči odprave nepravilnosti oz. preprečiti nadaljevanje kršitve," pojasnjujejo na Fursu.
 
Navedli so tudi nekaj primerov, ko so ukrep uporabili:

- Gostinstvo: zavezanec, pri katerem je bil že večkrat opravljen nadzor dela na črno ter izdana odločba o prepovedi opravljanja dela na črno. Ugotovljene so bile številne kršitve, ki jih zavezanec ni odpravil, temveč je nemoteno nadaljeval z opravljanjem gostinske dejavnosti.
- Proizvodnja piva: zavezanec, pri katerem so bile ugotovljene številne kršitve zakonodaje, med ostalimi tudi kršitev dela na črno, saj je opravljal dejavnost proizvodnje piva, katere ni imel vpisane v ustrezen register.
- Taksi služba: zavezanec, ki opravlja dejavnost taksista, pri katerem je Furs že predhodno opravil več nadzorov, in ugotovil vrsto nepravilnosti, med katerimi so tudi za kršitve iz naslova zaposlovanja na črno, saj vozniki niso bili prijavljeni v socialna zavarovanja.