Delavec že lani prijavil Perkovića

Pretekli teden so ljubljanski policisti sporočili, da glede poslovanja gospodarske družbe iz Kočevja zoper eno osebo vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Šlo naj bi za podjetje Prenovo in njenega lastnika Zorana Perkovića, delavci že 15 mesecev naj ne bi dobili plač. Policisti v preiskavi sodelujejo z davčnim uradom in delovno inšpekcijo. Policisti so potrdili le, da gre za podjetje iz Kočevja. Za 24ur.com so še povedali, da trenutna preiskava še poteka.

Delavec že lani prijavil Perkovića

Zato smo delovno inšpekcijo povprašali, ali so že v preteklosti imeli izkušnje z omenjenim podjetjem.

Odgovorili so, da je bil inšpekcijski pregled pri Perkoviću opravljen lanskega julija in septembra. Takrat so namreč prejeli prijavo zoper delodajalca, ki jo je podal eden izmed delavcev. Inšpektor je takrat ugotovil, da delodajalec konkretnemu delavcu dolguje plače od meseca junija 2009 dalje, je za 24ur.com sporočil glavni inšpektor RS za delo Borut Brezovar. "S tem v zvezi je izdal ureditveno odločbo, v kateri je delodajalcu naložil odpravo ugotovljene nepravilnosti. Ob tem je inšpektor v zvezi s konkretnim delavcem izdal zoper delodajalca tudi odločbo o prekršku zaradi nepravočasnega vračila delovnega dovoljenja tega delavca. Inšpektor je nato preveril in ugotovil, da je delodajalec nepravilnost v zvezi z neizplačilom plače odpravil v skladu z izdano odločbo," je še sporočil Brezovar.

Inšpektor v podjetju tudi marca letos

Perkovića je inšpektor obiskal tudi 4. marca letos. Ugotovil je, da je "delodajalec (še) za mesec september 2008 delavcem v celoti izplačal plačo do zakonsko določenega roka. Že v naslednjem mesecu je prišlo do zamika, ko je del plače izplačal do roka, drugi del pa z malo zamudo, prav tako je bila z zamudo izplačana plača za mesec november in december. Prav tako je ugotovil, da je v začetku leta 2009 prišlo do blokade delodajalčevega bančnega računa, ki je bil sicer krajši čas deblokiran – za dober mesec, nakar je spet nastopila blokada, ki traja še danes. Zaradi tega je delodajalec delavcem denar nakazoval 'na roke', s tem, da delodajalec ne razpolaga s potrdili delavcev o prejemu za vse tako izplačane zneske. Na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda je bilo prav tako ugotovljeno, da delodajalec regresa za letni dopust za leto 2009 ni izplačal, prav tako delodajalec v letu 2009 ni obvestil delavce o odmeri letnega dopusta, kar je po veljavni zakonodaji dolžan storiti," je sporočil Brezovar.

Perković se bo moral soočiti s sankcijami

Inšpektorat za delo bo Perkovića sankcioniral zaradi kršenja zakona o delovnih razmerjih. Gre za neizplačilo regresa in plače, sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, prepoved zadrževanja in pobota izplačila plače, delodajalcu pa se očita tudi, da delavcev ni pisno obvestil o odmeri letnega dopusta.

Brezovar je poudaril, da lahko delavci denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavljajo le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Na svoji spletni strani pa so aktivisti Nevidnih delavcev sveta in Socialnega centra Rog, ki so podprli delavce Prenove v njihovem boju, zapisali, da je "državna politika oziroma politika konkretnih vlad tista, ki vzpostavlja institucionalne okvirje diskriminacije migrantskih delavcev. Zaradi nje je vsak govor o tem, da gre v primeru neplačevanja opravljenega dela za obligacijsko razmerje med delavci in delodajalci, čisto sprenevedanje in cinizem. Delavci in delodajalci ne vstopajo v pogodben odnos kot enaki, kar je še posebej očitno v primeru migrantskih delavcev, ki so žrtve mehanizma izsiljevanja, ki izhaja iz viznega režima".

Kako zaščititi delavca?

Glede na številne kršitve, nas je zanimalo, ali pristojne službe na kakršen koli način zaščitijo delavce pred delodajalci, katerim so inšpekcijske službe dokazale nepravilnosti. "Delodajalcu, ki mu je pravnomočno izrečena kazen za prekršek zaradi kršitev zakona o delovnih razmerjih, zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in zakona o zaposlovanju in delu tujcev, je prepovedano novo zaposlovanje ali delo tujcev in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne," je za 24ur.com povedala vodja službe za zaposlovanje tujcev na zavodu za zaposlovanje Metka Barbo Škerbinc. Dodala je, da je "zavod zoper navedenega delodajalca (Perkovića, op. p.) v avgustu 2009 inšpektoratu za delo predlagal izredni inšpekcijski nadzor".

"Delodajalec mora za tujce, enako kot za domače delavce, izpolnjevati delovno-pravno zakonodajo, kamor sodi tudi obveznost izplačevanja plač in odvajanja dajatev. Nadzor glede izpolnjevanja obveznosti po delovno-pravni zakonodaji je v pristojnosti inšpektorata za delo," so odgovorili na vprašanje, kako je sploh mogoče, da delavci kar 15 mesecev niso prejeli plače.

Kako poteka podeljevanje delovnih dovoljenj za tujce?

Zavod za zaposlovanje pri novih dovoljenjih za zaposlitev izvaja različne postopke preverjanja: ali so na trgu dela ustrezne brezposelne osebe oziroma osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije ter da novo zaposlovanje ali delo tujcev nima negativnih učinkov na zaposlenost (če so delodajalci odpuščali delavce, zaposlene za nedoločen čas iz ekonomskih razlogov, obveščali zavod o prenehanju potreb po delu večjemu številu delavcev oziroma zavrnili zaposlitev brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem in drugo), je razložila Barbo Škerbinčeva. Dodala je, da v teh primerih zavrnejo vlogo za delovno dovoljenje.

Kako (slučajno) odkrijejo kršitve?

Med postopkom preverjajo izpolnjevanje pogojev delodajalca tudi tako, da od Dursa zahtevajo podatke o tem, da delodajalec nima neporavnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve ali dela. Pri podaljševanju delovnih dovoljenj pa preverjanje (ne)plačevanja prispevkov ni predpisano. Toda nekateri delodajalci zamudijo rok za vlogo zahteve za podaljšanje delovnega dovoljenja za delavca. Takrat mora zavod vlogo obravnavati, kot da je vložena prvič. Tu pa odkrijejo nepravilnosti pri plačevanju prispevkov in davkov iz naslova zaposlitve in dela, saj veliko delodajalcev le teh nima poravnanih. Zato zavod njihove vloge za nova dovoljenja za zaposlitev zavrne.

Nadzor nad kršitvami izvaja inšpektorat za delo, pobudo za nadzor pa lahko poda katera koli pravna ali fizična oseba, po uradni dolžnosti tudi zavod za zaposlovanje v primeru suma kršitve zakona. 

Zakaj dve leti pri istem delodajalcu?

Prvo delovno dovoljenje lahko tujec dobi za največ 12 mesecev, zanj pa zaprosi delodajalec (predpisi so drugačni za tujce, ki v Sloveniji živijo in imajo urejeno prebivališče na podlagi združitve družine, poroke s slovenskim državljanom in podobno, op. p.). V primeru, da se delovno razmerje prekine pred iztekom, mora delodajalec delovno dovoljenje odjaviti in ga vrniti. Osebno delovno dovoljenje za tri leta lahko dobi delavec, ki je bil dve leti pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem nasledniku ter ima najmanj poklicno izobrazbo. Prav zato številni tuji delavci molčijo in trpijo do izteka dveh let, saj so dobesedno priklenjeni na delodajalca.