Več kot 3000 slovenskih delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, se je danes v organizaciji Civilne iniciative Apače udeležilo protestnega shoda na starem mejnem prehod v Šentilju, s katerim so opozorili na po njihovem mnenju neurejen davčni položaj delavcev emigrantov. Kot so v en glas zatrdili, na njihovih plečih ne bodo reševali krize.
"Avstrijski" delavci postali glasni. Dovolj imamo! pic.twitter.com/XSMxxkXOUa
— Miha Kranjc (@Mihakranjc) December 27, 2014S številnimi transparenti in glasnim negodovanjem so svoje nezadovoljstvo usmerili predvsem v premierja Mira Cerarja in finančnega ministra Dušama Mramorja, slišali so se vzkliki "Lopovi, lopovi", organizatorji pa so protestnike pozvali k mirnemu izražanju nezadovoljstva. Kot so ob tem poudarili, so se zbrali v protest proti nenasitni državi in njeni diskriminatorni politiki zoper delovne emigrante.
Predstavnik delavcev emigrantov iz Koroške Jože Zver se je pri tem navezal na Cerarjev nedavni govor ob prazniku dneva samostojnosti enotnosti, ki je med drugim dejal, da je "optimizmu potrebno pustiti več prostora, državo pa si moramo ponovno zaslužiti, tako da se upremo lastnim slabostim, med katerimi so največ škode povzročili pohlep, ignoranca in nespoštovanje".
"Zdaj pa sprašujemo širšo slovensko javnost, ali ga morda zapušča spomin ali pa je vmes navadno sprenevedanje in hinavščina. Govori namreč eno in dela drugo. Kako naj bomo optimistični, če nam s svojim pohlepom po naših prigaranih zaslužkih jemlje krvavo in z žulji prislužen kruh? Povzroča nam skrbi, vnaša nemir v naše družine in ignorira več tisoč delovnih migrantov skupaj z našimi družinami," je dejal Zver.
Ob tem je dodal, da ima Cerar pri tem zvestega oprodo, finančnega ministra Mramorja, ki mu je v oporo in pomoč ter je samovoljno in enostransko prekinil vse pogovore in pogajanja, čeprav so jim na ministrstvu pred tem zagotavljali drugače.
Prvi mož apaške civilne iniciative Dušan Cvetko je povedal, da tudi tokrat na shodu, kot že mnogokrat pred tem, niso pričakovali nobenega predstavnika vlade. So jim pa s protestom v Šentilju pokazali, koliko jih je in v kakšnem položaju se nahajajo delavci emigranti po ukinitvi posebne davčne olajšave, kar sami vidijo kot dvojno obdavčevanje. Doplačila bodo namreč znašala od 500 pa vse do nekaj tisoč evrov na letni ravni, to pa povzroča tudi izseljevanje celih družin.
S pritiski na vlado nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, med drugim bo s pomočjo evropskega poslanca Milana Zvera vprašanje sproženo v evropskem parlamentu. Z davčnimi strokovnjaki, ki delajo za civilno iniciativo prav tako preučujejo, kako bi ponovno vložili zakon o dohodnini v presojo ustavnemu sodišču, možna pot pa je tudi tožba na evropskem sodišču. Nadaljevali bodo tudi s protesti, še vedno pa upajo tudi na razum predstavnikov vlade.
Civilna iniciativa Apače si že več let prizadeva za ustrezen dogovor z državo glede davčne obremenitve delavcev, ki živijo v Sloveniji in delajo čez mejo. Potem ko je ministrstvo za finance iniciativo pred kratkim obvestilo, da je, ker nima koalicijske in strokovne podpore, ustavilo aktivnosti v zvezi s predlogom novele zakona o dohodnini, ki ga je letos usklajevalo tudi z iniciativo, so se predstavniki iniciative zavzeli za odločnejše ravnanje.
Kako je bilo urejeno prej?
Za čezmejne delovne migrante je za davčna leta od 2005 do 2008 veljal poseben režim odmere in poseben odpis za davčne zavezance, ki so prejemali določene dohodke iz Avstrije. Od leta 2009 do vključno leta 2013 je za delavce migrante veljala posebna osebna davčna olajšava, ki pa je bila s 1. januarjem 2014 po odločitvi ustavnega sodišča odpravljena.
Koliko slovenskih državljanov dela čez mejo?
Natančnih podatkov o tem, koliko Slovencev si kruh služi z delom čez mejo, ni. Po podatkih ministrstva za finance je za leto 2013 posebno osebno davčno olajšavo uveljavljalo 7337 čezmejnih migrantov, trend zadnjih let pa kaže na precejšnje povečevanje tega števila. Za davčno leto 2012 je olajšavo uveljavljalo 6446 delavcev migrantov, za leto 2011 jih je bilo 2963, za leto 2010 je številka dosegla 1560, za leto prej pa so olajšavo uveljavljali 1604 delavci migranti.
Kaj pravi Furs?
V zvezi z davčno obveznostjo rezidentov Slovenije, ki dosegajo dohodke v tujini, je bilo že marca letos na spletni strani Finančne uprave RS (Furs) objavljeno podrobno pojasnilo, v katerem Furs zavezancem v izogib večjim zneskom odmere oziroma poračunu dohodnine na letni ravni priporoča, da upoštevajo splošno obveznost vlaganja že medletnih napovedi za odmero akontacije dohodnine in s tem dosežejo redno plačevanje dohodnine v Sloveniji že med davčnim letom.
Slovenija pa ima sicer z drugimi državami sklenjenih 54 sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, med njimi so vse sosednje države, torej tudi Avstrija, kjer dela največ dnevnih migrantov, ki prihajajo predvsem z območja Pomurja, Štajerske in Koroške.
KOMENTARJI (2171)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.