Delamo več, plače iste

Povprečna mesečna neto plača za februar je v Sloveniji znašala 864,50 evra in je bila za 0,07 evra večja kot januarja. Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je povprečna mesečna bruto plača za februar znašala 1325,73 evra, kar je 0,46 evra manj kot januarja. V primerjavi z januarjem se plača v odstotkih ni spremenila niti nominalno niti realno, saj so v tem obdobju tudi cene življenjskih potrebščin ostale na enaki ravni.

Povprečne mesečne plače za februar so se glede na januar najbolj zvišale v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (za 6,4 odstotka), in sicer zaradi uskladitve februarskih plač in poračuna plač od 1. januarja. Povprečne plače so se glede na predhodni mesec zvišale tudi v drugih dejavnostih javnega sektorja. Tako se je povprečna bruto plača za februar v izobraževanju zvišala za 4,7 odstotka, v zdravstvu in socialnem varstvu pa za odstotek.

Do porasta povprečnih bruto plač za februar je prišlo tudi v nekaterih dejavnostih zunaj javnega sektorja, in sicer v rudarstvu (za 2,3 odstotka), kmetijstvu, lovu, gozdarstvu (za 0,9 odstotka) in v finančnem posredništvu (za 0,7 odstotka). Upad februarskih povprečnih bruto plač je bil najopaznejši v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 3,9 odstotka).

Industrijska proizvodnja se je sicer februarja v primerjavi z januarjem povečala v 16 evropskih državah. Največjo rast industrijske proizvodnje so na mesečni ravni poleg Slovenije zabeležili Litva in Poljska, kažejo podatki Eurostata. Kljub temu po podatkih Eurostata v Sloveniji na pragu revščine živi 11,7 odstotka ljudi, brez socialnih transferjev pa bi kar 480.000 ljudi oziroma 24 odstotkov prebivalcev živelo na tem pragu. Meja revščine je za posameznika določena pri 466 evrih neto, za družino z dvema otrokoma pa 978 evrov neto.

Stopnja tveganja revščine je delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z neto ekvivalentnim dohodkom pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine je določen relativno, na podlagi distribucije dohodka, zato bolj kot samo revščino meri neenakost znotraj populacije. Osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine, so v slabšem položaju od drugih, ni pa nujno, da živijo v pomanjkanju, so zapisali na Statističnem uradu.