Na spletni strani 24ur.com vabljeni k razpravi o tem, ali je čas, da Slovenija legalizira prostitucijo? Prostitucija je kljub dekriminalizaciji še vedno odrinjena na rob, v njej zaposleni fantje in dekleta pa prepuščani posrednikom, trgu in celo preprodajalcem ljudi. Država se pogosto vključi šele takrat, ko zdravi posledice, skriva žrtve in išče kriminalce, ki so žrtve zlorabili.
"S stališča zdravstvenega varstva je smiselno prostitutke vključiti v osnovno zdravstveno varstvo oz. javno zdravstveno mrežo in redne, predvsem ginekološke preglede," opozarja Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja in dodaja, da mora biti prostitutkam omogočeno, da si priskrbijo kakovostne kondome in lubrikante kadar koli jih želijo ali rabijo. "Prostitucija predstavlja iz zdravstvenovarstvenega stališča poleg številnih zdravstvenosocialnih tveganj – nasilje, alkohol, droge, repredukrivno zdravje, predvsem tudi tveganje za prenos spolnoprenosnih bolezni. Te so v porastu, časovno naraščanje spolnoprenosnih bolezni v Evropi pa nekateri strokovnjaki povezujejo z dvigom železne zavese in migracijo iz vzhoda," dodaja Leskovškova.
Da legalizacija prostitucije v ničemer ne pripomore k bolj učinkovitemu boju proti trgovini z ljudmi, so prepričani v Društvu ključ. Po njihovem mnenju je zakonodaja že sedaj dovolj dobro zastavljena, saj prostitutk ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. "Dekriminalizacija je dobra le toliko, kolikor so bolj zaščitene izvajalke prostitucije, saj lahko ženske prijavijo nasilje ali izsiljevanje nad njimi, ne da bi sebe inkriminirale. Pred dekriminalizacijo namreč niso mogle prijaviti kaznivega dejanja, ne da bi pri tem prijavile tudi same sebe. To pa je tudi vse, kakšnih večjih koristi od dekriminalizacije sama ne vidim," dodaja Katjuša Popovič iz Društva ključ.
"Za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi je vseeno, ali je prostitucija legalizirana ali ne, verjetno pa bi legalizacija kakšni od prostitutk olajšala življenje, saj bi svoje delo lahko npr. prijavila kot poklic ter si tako plačevala prispevke, česar sedaj ne more storiti," dodaja Popovičeva.
Da bi od legalizacije prostitucije imeli korist zgolj zvodniki in klienti, ne pa prostitutke in prostituti, pa opozarja Iztok Šori, sociolog in preiskovalec prostitucije v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi se obseg izkoriščanja žensk celo povečal. "Ko so leta 2002 v Nemčiji sprejeli zakon, ki je prostitucijo uredil kot storitveno dejavnost, so jih vodili trije cilji: da bi vsaka ženska lahko odprla obrt, iztožila plačilo in imela dostop do socialnega zavarovanja. Danes ugotavljajo, da so bila pričakovanja zakonodajalcev naivna. Le en odstotek tistih, ki delajo v prostituciji, ima pogodbo o zaposlitvi. Povečalo se je število žensk, ki jih iz tujine organizirano pripeljejo v državo in izkoriščajo v bordelih. Prav tako se je povečal obisk seks turistov, predvsem iz sosednjih držav. Ženske pogosto delajo le navidezno samostojno in morajo odvajati polovico prihodkov 'najemodajalcu'," primer Nemčije opisuje Šori in dodaja: "Problemi so ostali isti, prostitucija je še vedno trdno v rokah organiziranega kriminala. Bordel lahko odpre praktično vsak, tudi oseba, ki je bila obsojena zaradi trgovine z ljudmi. Država je le poskrbela za pobiranje davkov, na primer z davčnimi avtomati na mestih, kjer se dogaja ulična prostitucija, tako da lahko bolj efektivno obdavčijo tujke."
"V Sloveniji je tako kot v večini evropskih držav prostitucija dekriminalizirana, medtem ko so zloraba prostitucije, spravljanje v suženjsko razmerje in trgovina z ljudmi kaznivi. Tak model je ustrezen, potreboval pa bi verjetno nekaj izboljšav. Eno od vprašanj, ki bi jih morali razrešiti, je gotovo to, kako osebam, ki se želijo prostovoljno ukvarjati s prostitucijo, omogočiti, da to na legalen način tudi počnejo in da so pri tem ustrezno zaščitene," dodaja Šori in opozarja, da imajo lahko tudi dobronamerni ukrepi slabe posledice.
Vključite se v debato na našem spletnem mestu Debate24UR, kjer bo izmenjava mnenj, tudi z izbranimi sogovorniki, potekala prihodnjih 14 dni, moderator pa je novinar Miha Kranjc.
KOMENTARJI (210)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.