Slovenski premier je pred časom dejal, da je zveza Nato po vstopu Slovenije močnejša. Ali je to res?
Res je. Slovenija v Natu ni le številka, ampak sodeluje v Nato operacijah. Prisotna je v silah Kfor na Kosovu, v Sfor v BiH in Afganistanu. S tem sodelovanjem je pokazala solidarnost, kar je najbolj pomembno.
Razmere v Iraku so precej zaostrene. Vidite možnost, da bi Nato prevzel operacijo v tej zalivski državi oziroma da bi tja poslal sile za hitro posredovanje in s tem tudi slovenske vojake?
Ne bi rekel, da bi prevzeli operacijo, lahko pa bi v Iraku igrali večjo vlogo. To bi se lahko uresničilo le na osnovi nove resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi dala možnost stabilizacijskim silam, v katerih bi Nato lahko igral pomembno vlogo. Drugič, prav tako pomembno, morali bi dobiti prošnjo suverene, legitimne in kredibilne iraške vlade. Potem bi lahko, upam, v stabilizacijskih silah sodelovale ne le članice Nata, med njimi Slovenija, ampak tudi arabske države. V tem primeru bi to bilo mogoče.
Slovenski zračni prostor trenutno varujejo italijanska vojaška letala. Do kdaj in ali bo Slovenija morala v prihodnje to plačevati oziroma ali bo usluge nadomestila kako drugače?
Najprej mislim, da ne bi smeli govoriti o slovenskem zračnem prostoru. To je zračni prostor zveze Nato, in tega smo vedno nadzirali in varovali. Ne vem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Pri nadzoru bo zagotovo prihajalo do menjav. Vem, da to trenutno počne Italija. Kdaj bo prišlo do menjave in kdo bo prevzel odgovornost, pa še ne vem.
Kaj pa glede denarja? Še ne veste?
Trenutno temu lahko rečemo neke vrste solidarnost med članicami. Torej, mislim, da v Natu vedno obstajajo možnosti za take rešitve.
