Po objavi seznama davčnih dolžnikov smo preverili, kdo so tisti znani Slovenci, ki v državno blagajno dolgujejo največ denarja. Med njimi so davčni svetovalec Rok Snežič, manekenka Aida Muratović, poslovnež Mihael Karner, poslovnež Aleš Čepin ter glasbenik Matjaž Jelen.
Danes je davčna uprava (Durs) objavila seznam davčnih dolžnikov, katerih dolg je večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni.
Več kot 20 milijonov evrov je dolžno podjetje Maxicom, d. o. o., ki je že v stečaju. Od 10 do 20 milijonov sta državi dolžni dve podjetji – HTC DVA, d. o. o., in Vegrad, ki sta prav tako obe v stečaju.
Od milijona do 10 milijonov evrov pa je dolžnih kar 79 podjetij, med njimi Casino Ljubljana, Casino Portorož, CM Celje, Delo revije, Gradis Celje, Kik Kamnik, Merfin in Mura.
Vsi, razen Casinoja Portorož, so v stečaju.
Durs je razkril tudi imena zavezancev, ki zamujajo s poravnavo prispevkov za plače. Na njem je 4879 zavezancev, ki 25. marca niso predložili obračunov davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za januar.
V skupini Slovencev, ki kot fizične osebe državi dolgujejo največ, in sicer od 10 do 20 milijonov evrov, je le ena oseba. Gre za lastnika nekdanjega podjetja Geocom Zorana Trifunovića.
V razredu od enega do 10 milijonov je navedenih 13 fizičnih oseb. Najviše na spisku se nahaja nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Sledijo mu Ferdinand Božičnik, Rok Furlan, Besnik Gashi, Hysen Gashi, Mitja Hočevar, Urban Marovt, Vid Pavšič, Mirko Pomberg, Matej Raščan, Drago Sotošek, Željko Stokanić in Anton Zvone Štorman.
Na seznamu fizičnih oseb, ki so dolžni od pol milijona do milijon evrov, je več kot 30 oseb. S padanjem dolga se veča število dolžnikov.
Bo seznam učinkovit?
Pri Hrvatih objava ni dosegla želenega učinka, slovenski kritiki pa se bojijo, da se bo usoda naših sosedov zgodila tudi nam.
V. d. generalnega direktorja Dursa Tomaž Perše objavo seznama večjih davčnih neplačnikov vidi kot poziv k povečanju davčne kulture. Večjih prilivov si iz tega naslova ne obeta. Perše je spomnil, da se bo po oceni Dursa na račun javne objave davčnih neplačnikov nateklo okoli pet milijonov evrov več sredstev.
Na vprašanje, koliko dolga je sicer izterljivega, je odgovoril, da je aktivnega okoli milijarda evrov, težko izterljivega pa med 500 in 600 milijoni evrov. Ob tem je opozoril, da se možnosti, da bo neki dolg poravnan, znižujejo z njegovo starostjo. V tej luči ni zanikal, da insolvenčni postopki v Sloveniji tečejo predolgo.
Na Dursu po Peršetovih besedah sicer delajo vse, da bi davčni dolg izterjali, a ga pravne in fizične osebe iz različnih razlogov pogosto ne morejo poravnati. Tudi podatki za lansko leto kažejo, da je bil Durs na področju davčne izvršbe zelo aktiven, je navedel. Izterjali so 544 milijonov evrov dolga, je spomnil.
Priznal pa je, da potrebujejo več kadra oz. da na nekaterih davčnih uradih ljudi "kritično manjka". Možne sinergije sam vidi pri združitvi Dursa s Carinsko upravo RS, do česar naj bi prišlo 1. julija.
Objava seznama je sicer usklajena z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, je še zatrdil Perše, kakšne bodo njene nadaljnje poteze, pa ni znal napovedati.
Glede napovedanih tožb posameznikov, ki so se znašli na seznamu, je dejal, da je zakon o davčnem postopku veljaven že kakšno leto in da so imeli vsi davčni neplačniki čas, da poravnajo dolg do 25. marca. Dodal je, da lahko s poplačilom poskrbijo, da jih 10. maja ne bo več na seznamu. Zavezal se je še, da se bodo trudili, da bodo objavljeni podatki točni.
Virant: Durs mora izterjati vse, kar je mogoče izterjati
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je napovedal, da bo vlada na zakonodajnem področju glede krepitve pooblastil Dursa naredila vse, da bi ta lahko izterjal še več davkov. "Durs pa se mora ostro kot britev truditi, da bi izterjal vse, kar je mogoče izterjati," je dodal.
Seznam je po njegovi oceni precej kompleksen. Pri delu dolžnikov je mogoče dolg izterjati, del podjetij, ki so se za seznamu znašla zato, ker so tudi sama upniki, pa je treba obravnavati drugače, še meni.
Curs s svojim seznamom
Tik pred Dursom je svoj ločeni seznam objavila tudi carinska uprava (Curs). Na seznamu neplačnikov fizičnih oseb oziroma fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v 9. razredu (dolg od 10.000.000,01 evra do 20.000.000,00 evra) ni dolžnikov. Prav tako ne v 10. razredu (več kot 20.000.000,01 evra).
Na seznamu neplačnikov pravnih oseb prav tako ni dolžnikov v 9. in 10. razredu.
Fizičnih dolžnikov je 35, pravnih pa 56.
ZSSS: Pozdravljajo objavi
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo objavi, izpostavili pa so, da ta ukrep še ne bo razrešil problema spoštovanja zakonov. Skladno s tem na tem področju pričakujejo nove spremembe, med drugim zaostritev kazni za davčne goljufe. Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić je opozoril, da je davčni dolg po podatkih s konca lanskega leta znašal 1,6 milijarde evrov. Prepričan je, da višina davčnega dolga že sama po sebi pove ogromno. To je ponazoril s podatkom, da naj bi letos proračunski prihodki dosegli osem milijard evrov.
V ZSSS jih po Lukičevih besedah skrbi tudi trend naraščanja dolga. V pokojninski blagajni se je, denimo, dolg med letoma 2008 in 2012 zvišal s 176 milijonov evrov na 354 milijonov evrov, v zdravstveni blagajni pa s 84 milijonov evrov na 175 milijonov evrov. Lukić je priznal, da je do zviševanja delno prišlo tudi zaradi nove metodologije izračunov. A problemi so tudi drugje, je dodal in pri tem izpostavil vse višje število podjetij v težavah, zaradi katerih se zvišuje dolg na področju socialnih prispevkov.
GZS: Slovenija razkriva davčne dolžnike, utajevalci ostajajo na varnem
V Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da javna objava dolžnikov kaže na nesposobnost države, da vzpostavi sistem za učinkovito pobiranje davkov in ustrezen davčni nadzor.
"Kaj bo država poleg sramotilnega stebra naredila, da bo pomagala podjetjem zagotoviti pravno varstvo poštenega plačila za pošteno opravljeno delo ali dobavljeno blago? Kaj bo naredila za hitrejša in večja poplačila podjetjem, ki so ostali nepoplačani dobavitelji SCT-ja, GPG-ja, Vegrada, Konstruktorja, iz njihovih stečajnih postopkov? Kako bo objava pomagala nepoplačanim dobaviteljem Merkurja in v drugih podobnih primerih," se sprašujejo.
Prav tako na državo pošiljajo vprašanje, kaj bo država naredila za podjetja, ki so na seznamu, ker jim neposredno ali posredno dolguje tudi država sama. "Tudi pri takih projektih, kot je Opera in balet Ljubljana, pa Kristalni dvori, Rimske Terme, in še kateri od 24 neplačanih projektov, za katere država ne naredi nobenega koraka v smeri poravnave ali plačila, vsaj tam, kjer je to povsem nesporno. In čemu javna objava davčnih terjatev, v katerih je skoraj 40 odstotkov neizterljivega dolga," še poudarjajo.
Za konec sporočila za javnost pa pustijo še najhujšo stvar: država po mnenju GZS skoraj povsem pozablja na tiste, ki poslujejo povsem mimo državne blagajne. "Država naj v skladu z obstoječo zakonodajo, ki to že danes omogoča, poskrbi za izterjavo davkov ter sodno preganja davčne utajevalce. GZS se zavzema za učinkovito pobiranje davkov in učinkovit nadzor davčnih zavezancev, pregon sive ekonomije in dela na črno, vendar s sredstvi, ki so primerna, in po zgledu vzornih držav. Sramotilni steber prav gotovo ni primeren način za dosego tega cilja," dodajajo v gospodarski zbornici.
KOMENTARJI (1310)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.