Če ste redni obiskovalec vaških veselic, boste z letošnjim letom z veselice odšli oboroženi s številnimi računi. Davčno potrjen račun boste tako prejeli skoraj na vsakem koraku; ko boste kupili vstopnico in celo golaž. Ampak pojdimo po vrsti.
''Društvo, ki je oproščeno obračunavanja DDV, ker v zadnjih 12 mesecih ni preseglo 50.000 evrov obdavčljivega prometa (mali davčni zavezanec), je zavezanec za potrjevanje računov, če pri gotovinskem poslovanju opravi dobavo, za katero je treba izdati račun, ki je plačan z gotovino,'' sporočajo s Fursa.
Če zavezanec proda vstopnico, ki vsebuje vse podatke, ki so določeni kot obvezni podatki na računu z uporabo ustrezne elektronske naprave za izdajo računov, je tako izdana vstopnica tudi račun. Tako izdani račun (vstopnica) je predmet davčnega potrjevanja računov in v takem primeru bo EOR številka tudi navedena na računu vstopnici.
Če pa davčni zavezanec proda pred natisnjene vstopnice ali če vstopnice ne izda z uporabo ustrezne elektronske naprave, mora za tako prodano vstopnico ali vstopnice izdati račun. V takem primeru bo EOR navedena na računu, ki bo predmet davčnega potrjevanja računov v skladu z ZDavPR. Ponovno navajanje EOR številke, kot potrdila, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu, na posamezni vstopnici, na katere se davčno potrjeni račun nanaša, z ZDavPR ni predvideno.
Kako je s prodajo golaža na veselici?
Prodaja golaža je dobava, za katero mora biti izdan račun. Če je plačan z gotovino, je potrebno račun davčno potrditi, pojasnjujejo na Fursu. V kolikor bo organizirana prodaja golaža na vsaki stojnici (ponudnik na vsaki stojnici izroči golaž potrošniku, le ta ob prevzemu golaža plača z gotovino) mora biti zagotovljeno, da bo ob tem kupcu pravočasno izdan račun, ki ga je potrebno davčno potrditi. Je pa število davčnih blagajn odvisno od organizacije prodaje oziroma organizacije izdaje računov ob prejemu plačila za gotovino. V prehodnem obdobju lahko zavezanci za izdajo gotovinskih računov uporabljajo tudi vezano knjigo računov (VKR).
Kaj pa srečelov?
Glede srečelova na Fursu pojasnjujejo, da se tombola uvršča med klasične igre na srečo. Društvo srečelov lahko priredi enkrat na leto z enim žrebanjem, na podlagi dovoljenja, ki ga izda finančno ministrstvo, pravila tombole pa potrdi Furs. ''Kadar društvo priredi srečelov v okviru kulturnega ali zabavnega programa, ki ga priredi, pri tem pa skupna vrednost srečk ne presega 5.000 evrov in hkrati vrednost posameznega dobitka ne presega zneska 300 evrov, dovoljenja za prireditev občasne igre na srečo ne potrebuje. Občasni prireditelj mora o taki prireditvi obvestiti organ, pristojen za notranje zadeve. Kljub temu, da občasni prireditelj dovoljenja ne potrebuje, pa posamezno društvo lahko priredi tombolo v enem koledarskem letu samo enkrat in v primeru večdnevnih prireditev le v okviru prireditve enega dne,'' pojasnjujejo. Kadar je vrednost posameznega dobitka enaka ali višja od navedenega zneska (velja tudi za donirane ali sponzorirane dobitke), pa mora društvo pridobiti dovoljenje ne glede na skupno vrednost izdanih srečk.
Ker je za vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, po DDV zakonodaji izjema od obveznega izdajanja računov, le ta niso predmet davčnega potrjevanja, so še sporočili.
Če povzamemo. Društvu za srečke za srečelov oziroma vplačila za udeležbo v igri na srečo (srečelov), ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, po DDV zakonodaji ni treba izdati računa, če podatke o prodaji srečk za srečelov zagotavlja s popisom začetnih in končnih zalog.
Kako pa je s članarino?
Obravnava članarine v društvu in obveznost potrjevanja računov je odvisna od tega, čemu je namenjena članarina društva. Društvo, ki od članov prejme plačilo članarine in je celotna članarina društva namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva (administrativni stroški, stroški korespondence s člani, stroški za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva...) in ni namenjena izvajanju članskih ugodnosti, ki po vsebini predstavljajo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci, članarina ni predmet DDV. Za članarino v tem pomenu se ne izda račun.
Kadar pa je članarina ali del članarine namenjen izvajanju aktivnosti oziroma članskih ugodnosti, ki po vsebini predstavljajo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci, je znesek članarine plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki jo prejme član društva. V teh primerih se šteje, da društvo opravi dobavo blaga ali storitev svojim članom za plačilo (članarina) in mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena. Če je račun za dobavo plačan z gotovino (članarina ali del članarine plačana z gotovino) je predmet davčnega potrjevanja računov.
Društvo (npr. planinsko društvo), ki organizira planinski izlet, opravi storitev organizacije izleta in je zavezano k izdaji računa. Če je račun plačan z gotovino, je takšen račun predmet davčnega potrjevanja računov. Če na primer planinsko društvo organizira planinski izlet (organizira prevoz, prenočišče) opravi storitev organizacije izleta, je za opravljeno storitev zavezano k izdaji računa, ki ga mora davčno potrditi, če je plačan z gotovino, še pojasnjujejo na Fursu.
Kadar del članarine dejansko predstavlja plačilo za organizacijo izleta, potem mora društvo za opravljeno storitev organizacije izleta, ki je bila plačana gotovinsko kot članarina, najkasneje, ko je ta storitev opravljena, tudi izdati račun in ga davčno potrditi.
Glede vprašanja, ali to velja tudi v primeru, ko gre za izlet, ki ga društvo organizira npr. enkrat letno samo za vse svoje člane v okviru druženja, ob pogoju, da to izhaja tudi iz namena ustanovitve društva na Fursu pojasnjujejo, da organizacija planinskega izleta za člane za plačilo predstavlja opravljanje storitev in je društvo dolžno izdati račun. Če je račun plačan z gotovino je predmet davčnega potrjevanja.
Če povzamemo. Društvo, ki bo priredilo vaško veselico, za vstop na katero bo potrebno kupiti vstopnico, bo moralo izdati račun in ga davčno potrditi. Prav tako bodo morali izdati račun na stojnici, kjer bodo prodajali golaž, medtem ko za igre na srečo (srečelov) računa ni treba izdati. Prav tako bo ob plačilu članarine potrebno izdati račun, če članarina ne bo šla za administrativne stroške ali za nakup opreme društva. Društvo pa bo moralo izdati tudi račun, če bo organiziralo kakšen izlet za svoje člane in bodo ti izlet plačali z gotovino.
Zaključimo lahko, da bomo od zdaj naprej tudi z vaških veselic ter izletov društva, katerih člani smo, domov prišli s kupi računov.
Več o davčnem potrjevanju računov si lahko preberete tukaj.
KOMENTARJI (209)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.