Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom predstavlja "enega svetlejših in bolj navdihujočih trenutkov naše zgodovine", je v voščilu zapisal predsednik DZ Milan Brglez.
Na ta dan, torej 17. avgusta 1919, je bila na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predana v roke civilnemu upravitelju, s čimer je Prekmurje, sledeč določilom Pariške mirovne konference, pripadlo tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je v voščilu zapisal predsednik DZ.
Kot je spomnil, je bila Prekmurcem brez bojev in brez prelivanja krvi priznana pravica, da postanejo sestavni del slovenskega narodnega prostora, s čimer so bili stoletja ločeni in madžarski oblasti podvrženi prekmurski Slovenci in Slovenke znova združeni z matičnim narodom.
"Domovina smo v prvi vrsti njeni ljudje, njene državljanke in državljani ter vse njene pokrajine, od skrajne vzhodne, torej prekmurske, do zahodne, primorske. Brez katerekoli od njih bi bila slovenska domovina nepopolna," je prepričan Brglez. Želi si, da bi bilo vodilo današnjega prazničnega dneva prav zavedanje, da le skupaj tvorimo celoto.
Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Podobna dneva sta še 15. september, ko praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, ko obeležujemo dan Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade se ob omenjenih praznikih od leta 2009 državne proslave organizirajo le še ob okroglih obletnicah, to je na vsakih pet let.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.