Dan žena: 'Danes je to le še ena oblika valentinovega'

Mednarodni praznik žensk ali dan žena vsako leto 8. marca praznujejo v okoli 100 državah in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Z večjimi praznovanji so ga zaznamovali predvsem v socialističnih in komunističnih državah.

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Razlike še vedno vztrajajo

Razlike med spoloma vztrajajo in tako bo po vsej verjetnosti še nekaj časa, saj se položaj žensk ne spremeni v eni generaciji, pravi sociologinja in zgodovinarka Irena Selišnik. Med drugim je izpostavila, da Slovenke v evropskem merilu izstopajo po svoji zaposlenosti, a kljub temu, da je več višje izobraženih in da vse bolj prodirajo tudi med doktorice in profesorice, še vedno ostajajo tiste, ki so slabše plačane v primerjavi z moškimi.

Za izboljšanje položaja žensk na trgu delovne sile bi morala po njenem država z različnimi ukrepi ženskam olajšati skrb za otroke in s tem izboljšati poklicne možnosti, omenja tudi možnost uvedbo različnih kvot v podjetjih in pogreša bolj inovativne politike.

Na to, da se ženske še vedno soočajo z mnogimi težavami, opozarja tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer. Opozarja predvsem na težave na področju preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami. Država bi morala po njenih besedah sporočiti ničelno toleranco do tega in pomagati ne le žrtvam, temveč pravočasno tudi storilcem.

Varuhinja izpostavlja tudi mobing in spolno nasilje nad ženskami, težave pri zaposlovanju žensk po končanem šolanju in večjo skrb za družino, pri čemer priznava, da postajajo moški glede tega bolj razumevajoči.

Včasih se je praznovalo bučno

''Prvotno je bil to materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, po drugi svetovni vojni pa se je 8. marec začel praznovati kot praznik žensk, sprva kot praznik borbenih žena, torej skladno s terminologijo tistega časa,'' je za 24ur.com razložil etnolog Janez Bogataj.

Nato so ženske začele to množično praznovati. ''V 60. in 70. letih so ženske bučno praznovale v službah, veselile so se po gostilnah, na ljubljanskih ulicah je bilo tako mogoče opaziti tudi kakšno okajeno žensko. Običajno je bilo, da so dobile cvet, sledili so govori, nato pa zabava s hrano in pijačo,'' je povedal.

Po osamosvojitvi pa je šel praznik v ozadje, istočasno se je okrepilo praznovanje materinskega dneva. Dan žena pa so znova začeli oživljati predvsem (tiskani) mediji.

''Danes je to le eden od dogodkov, ko se poudarja enakopravnost žensk. Nima pa več tistega pomena, ni več ideološko povezan, kot je bil v času socializma. Takrat je obstajala tudi neka obrednost, zdaj pa se izkažejo predvsem mediji, ko poudarjajo in govorijo o enakopravnosti,'' meni Bogataj.

Seveda pa praznik izkoriščajo tudi trgovci, ko na široko ponujajo razne cvetlične aranžmaje. ''To je še ena oblika valentinovega. Za valentinovo sem pa že večkrat rekel, da velja rek: Valentin je praznik trgovin,'' je bil kritičen Bogataj.