Pahor ob prazniku Prekmurcev: Z zaupanjem gledamo v prihodnost

Obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Osrednja slovesnost ob omenjenem državnem prazniku, ki pa ni dela prost dan, je bila sicer že v sredo v Puconcih, danes pa je predsednik republike Borut Pahor pripravil tudi dan odprtih vrat, v okviru katerega si je mogoče ogledati predsedniško palačo.

Kot je na osrednji proslavi v sredo zvečer povedal podpredsednik Zveze društev generala Maistra Marjan Farič, so Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države, na kar se predvsem v centru odločanja mnogokrat pozablja.

O Prekmurju kot konstitutivnem delu slovenskega etničnega prostora in integralnem delu slovenske države v sodobnem času sploh ne razmišljamo, ker se zdi to povprečnemu Slovencu logično in samoumevno. Vendar do začetka 20. stoletja ta povezanost ni bila tako samoumevna, je opozoril.

Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je med drugim dotaknil pomena državne meje kot elementa naše suverenosti. Ob tej priložnosti je poudaril, da se stvari v državi kljub skrbem, težavam in razočaranjem premikajo na bolje, zato lahko z zaupanjem gledamo na prihodnost. 

Pahor ob prazniku: Kljub težavam lahko z zaupanjem gledamo na prihodnost

Predsednik Pahor je v svojem govoru sprva voščil državljanom ob državnem prazniku z željo, da bi bila prihodnost taka, kot si jo vsi zaslužimo. V 25 letih neodvisnosti smo po njegovih besedah ustvarili možnosti, "da kot modri, strpni in odločni gospodarji varno in uspešno vodimo Slovenijo naprej kot našo domovino". Tako bodo lahko mlajše generacije imele varno in lepo prihodnost.

Predsednik republike je še iz svojega nagovora na sredini slovesnosti v Prekmurju izpostavil, da smo Slovenci lahko veseli, da je arbitražno sodišče končno določilo mejo s Hrvaško. To je za vodenje države in njeno varnost izjemnega pomena, meni Pahor. Tudi, če bi se kdaj okoliščine spremenile na slabše, je določeno, kje smo na svoji zemlji gospodarji. "Nobeno odprto vprašanje nas ne more ogroziti v naši varnosti in suverenosti," je še poudaril.

Ob tej priložnosti je predsednik republike članom zasedbe plesne predstave Zapleši ljubezen, ki bo na sporedu v Cankarjevem domu v septembru, predal listino o prevzemu častnega pokroviteljstva nad njihovo predstavo. Scenograf, režiser in koreograf predstave Jurij Batagelj je ob tem povedal, da predsednik republike s častnim pokroviteljstvom izraža zaupanje v ta projekt ter daje dodaten zagon, da v prihodnosti naredijo še več.

Glavna ideja je bila po Batageljevih besedah združiti vse najboljše slovenske plesalce v eno predstavo. Celotno ekipo sestavljajo srčni, požrtvovalni in delovni ljudje, ki so si kljub svojim vsakdanjim obveznostim odtrgali čas in se celostno podali v ta projekt. Tako je nastalo nekaj lepega in srčnega za slovensko občinstvo, je še dejal Batagelj.

Svojo čestitko ob današnjem državnem prazniku je na Twitterju izrazil tudi predsednik vlade Miro Cerar. "Danes ponosno obeležujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prekmurje je regija, ki je izjemnega pomena za našo Slovenijo," je zapisal Cerar.

Poslanec in podpredsednik NSi Jožef Horvat je ob prazniku na vlado naslovil pobudo, da tudi državne praznike regionalnega značaja obeleži z državno proslavo. Izkušnje so po njegovem mnenju pokazale, da jih odlično izvedejo lokalne skupnosti v sodelovanju z domoljubnimi in kulturnimi organizacijami. Vlada pa bi po njegovem prepričanju morala dati proslavi le status "državna".

Poleg tega pa je vladi še predlagal, da bi ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom leta 2019 organizirala državno proslavo v Beltincih.

Česa se spominjamo na ta dan?

Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci plebiscitarno podprli združitev z matičnim narodom, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Prav ta dan je prevladal pri odločitvi, kateri datum naj postane praznik, saj so se takrat Prekmurci zbrali na množičnem zborovanju v Beltincih. Od leta 2006 ta dan zaznamujemo kot državni praznik.

Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa pripravijo prekmurske občine same. Letošnjo so pripravile občine Puconci, Cankova in Tišina skupaj s Prekmurskim društvom generala Maistra.