Janša: 'Kdor ni razčistil s preteklostjo, ne more graditi prihodnosti'

V Sloveniji in Evropi danes četrtič obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V Sloveniji smo ta dan prvič obeležili leta 2009, ko je aprila Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu pozval k njegovi razglasitvi, slovenska vlada pa je temu pozivu letos tudi sledila.

V Študijskem centru za narodno spravo, kjer pripravljajo slovesnost ob dnevu spomina, so poudarili, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme – fašizem, nacizem in komunizem. Prepričani so, da je zato prav, da se z obeležitvijo tega dneva spominjamo naše preteklosti.

Kot menijo v centru, je obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno v času krize, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije. Po navedbah centra bo slovesnost na evropski ravni letos potekala v Budimpešti, v Sloveniji pa bo prireditev 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku.

Na razglasitev dneva spomina se je sicer poleg centra odzvalo več organizacij in posameznikov. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije menijo, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, po mnenju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev.

Predsednik republike Danilo Türk se je med drugim zavzel za resno obravnavanje preteklosti ter spoštljiv odnos do žrtev vojn in minulega nasilja. Evropska poslanka Romana Jordan (SDS/ELS) pa je prepričana, da se izključevanju, sovraštvu in rasizmu v Evropi lahko izognemo le z ohranjanjem spomina na preteklost ter s težnjo po dokumentiranju in pričevanju.

Na dan 23. avgusta v letu 1939 sta tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, podpisala sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, ki je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sporazum je bil v veljavi do začetka operacije nemške vojske Barbarossa 22. junija 1941, ko je nemška vojska napadla takratno Sovjetsko zvezo.

Janša: "Narod, ki ni razčistil s preteklostjo, ne more ustvarjati temeljev za prihodnost"

Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisal, da "narod, ki ni razčistil s svojo preteklostjo, ki nas prav zato še vedno deli in ločuje, ne more graditi sedanjosti in ustvarjati temeljev za boljšo prihodnost".

Spomnil je, da temno stran zgodovine slovenskega naroda po drugi svetovni vojni zaznamujejo poboji, politični procesi, represija, strah, politična indoktrinacija, pritiski in oportunizem. "To je čas, ki je razdelil družine in nas razklal kot narod. Narod, ki je preživel tako travmatično izkušnjo in se z njo ni poravnal, nima zdravih korenin," je prepričan Janša.

Premier meni, da je treba na dostojen način in s tenkočutnostjo poiskati načine, ki bi ozdravili povzročene in nakopičene strahove v ljudeh. "Najti moramo odgovore na vsa tista vprašanja, ki nikoli niso bila odgovorjena in narediti ustrezne korake k moralni prenovi družbe," poziva.

"Kot družba si namreč ne smemo dovoliti, da bi zaradi enostranskih razlag zgodovine, zaradi nestrpnosti in nepriznavanja drugačne miselnosti kadarkoli ponovno stopili na pot izključevanja in namernega podpihovanja sovraštva," piše Janša in dodaja, da je naša zgodovinska dolžnost, da priznamo krivice in napake, da obsodimo dejanja in zahtevamo odgovornost tistih, ki so v imenu totalitarne ideologije zakrivili smrt tisočev in povzročili trpljenje več generacijam.

Meni, da je naša moralna dolžnost in odgovornost do vseh, ki so bili žrtve totalitarnega režima, da dostojno in pietetno pokopljemo vse naše mrtve. "Celo mnogo manj civilizirana ljudstva so svojim sovražnikom to dovolila. Zavoljo duš nasilno pobitih in njihovih svojcev je to najmanj, kar bi za korak k spravi bili dolžni že zdavnaj narediti," je poudaril Janša.

Pojasnjuje, da pri odločitvi vlade, da se 23. avgust v Sloveniji obeležuje kot dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, ne gre za odpiranje ideoloških tem, temveč za vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do vseh stranpoti 20. stoletja, ki so za sabo pustile milijonske žrtve in razdejanja.

Janša tudi meni, da lahko z ustrezno obeležitvijo današnjega dne, z razpravami, ki ne bodo delile, temveč dostojanstveno in nepristransko počastile spomin na žrtve zločinov, lahko kot narod tako navzven kot tudi navznoter pokažemo, kakšno stanje duha vlada v naši državi.