Da bi zatrli bolezen na kostanju, so v naravo spustili parazitsko osico

V nasadu za pridelavo pravega kostanja na Primorskem je danes pod vodstvom strokovnjakov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica potekal prvi izpust parazitske osice Torymus sinensis za zatiranje kostanjeve šiškarice na območju Slovenije, so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kot so pojasnili, gre za obliko biotičnega varstva rastlin, uporabo živih naravnih sovražnikov za obvladovanje bolezni in škodljivcev v kmetijstvu. "To je edini doslej poznan učinkovit način zatiranja tega najbolj nevarnega škodljivca pravega kostanja v Evropi, ki je bil zanesen v Evropo s sadilnim materialom kostanja z Japonske. Škodljivec povzroča škodo s tvorbo šišk na poganjkih, zato napadena drevesa ne cvetijo, zmanjša se pridelek plodov, letni prirast poganjkov in lesa kostanja. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju. Izlegle ličinke se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zaradi česar te propadejo," so zapisali.

Parazitska osica Torymus sinensis je tujerodna vrsta, zato je njen izpust v naravo z dovoljenjem odobrila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dovoljenje so izdali na podlagi soglasja, ki ga je izdala Agencija RS za okolje. V skladu s soglasjem sta vnos in uporaba osebkov Torymus sinensis pod določenimi pogoji dovoljena za poskusne oz. raziskovalne namene na šestih lokacijah na območju Slovenije za obdobje petih let (na dveh lokacijah na Primorskem, na eni lokaciji na Dolenjskem, na eni lokaciji v Posavju in na dveh lokacijah na Štajerskem). V naslednjih dneh bo izpust parazitske osice tako potekal tudi na ostalih odobrenih lokacijah.

Učinka biotičnega zatiranja kostanjeve šiškarice ne moremo pričakovati takoj, ampak šele čez nekaj let, če bo parazitska osica v naravnem okolju preživela in se dovolj namnožila. Izkušnje iz drugih evropskih držav, zlasti Italije in Francije, ki že dlje časa uporabljajo ta način zatiranja kostanjeve šiškarice, so zelo pozitivne. Lani sta vnos dovolili tudi Hrvaška in Madžarska. V zadnjih objavah z Južne Tirolske iz leta 2014 poročajo o uspešnem delovanju Torymus sinensis (50-80-odstotna parazitiranost šišk).