Čufer: Vse bo treba še narediti

Minister za finance Uroš Čufer si po sredini odločitvi Evropske komisije, ki postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij proti Sloveniji za zdaj ni sprožila, država pa je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja, niti ni oddahnil. "Vse bo treba še narediti," je dejal v pogovoru za današnje Finance.

Bruselj je priporočila za ukrepe po Čuferjevih pojasnilih dal na podlagi napovedi, ki upošteva že sprejete ukrepe. "Veliko že sprejetih, denimo dogovora s socialnimi partnerji o znižanju plač v javnem sektorju, dviga stopenj DDV in popravka zakona o uravnoteženju javnih financ, niso upoštevali. Velik del tega, kar je zahtevano do 1. oktobra, pa bomo sprejeli do konca junija," je dodal.

Glede poziva Bruslja k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti je pojasnil, da Banka Slovenije stresne teste in preglede portfeljev pri nekaterih večjih bankah opravlja mesečno, pri drugih pa vsako četrtletje. "To bo pač naredil še zunanji, neodvisni svetovalec. To ne bi smelo biti težava, prav tako ne, da ne bi tega dokončali v roku," je dejal.

Slaba banka do konca junija

Meni, da je cilj, da bi prvi sveženj terjatev na t. i. slabo banko prenesli do konca junija, še vedno izvedljiv. "Ves postopek pa bo nato trajal še vse poletje in jesen. Vrednotenje in način izračuna sta v uredbi že določena, merila za prenos pa se bodo ugotavljala za vsako banko in tip terjatve posebej. To dela medresorska delovna skupina," je pojasnil.

Spomnil je, da tudi v Evropi zadnji dve leti banke niso na vrhu želja vlagateljev, glede na to, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo. "Da bi kdo pritekel k nam, ne pričakujemo," je dejal. Na vprašanje, ali bodo kakšno manjšo slovensko banko pustili, da propade, je odgovoril: "Prepričan sem, da noben deponent ne bo izgubil nič denarja."

Kaj pa pokojninska reforma?

Na vprašanje o oceni Bruslja glede sprejete pokojninske reforme je dejal, da priporočil komisije sicer še ni tako podrobno prebral. "Seveda bomo vsa priporočila pogledali, natančno premislili in pripravili ustrezne ukrepe. Upokojitvena starost bo, seveda, odvisna od demografije, od pričakovane življenjske dobe. Vprašanje je torej, ali je pokojninski sklad dovolj velik za to, da lahko financira ljudi v pokoju 30 let," je dejal.

PREBERITE ŠE: Bodo dodatni ukrepi po žepu udarili upokojence?

Privatizacije se bodo lotili pragmatično

Glede reševanja posameznih podjetij se mu zdi pomembno, da postavijo dobra in pametna merila, katera podjetja sploh reševati in kako davkoplačevalski denar čim bolj koristno uporabiti. "Teh kriterijev še ni. Dogovorili smo se za pilotski primer, Cimos, da se na tem čim več naučimo. Del vaje pri Cimosu smo že naredili, drugi del pa še pride," je dejal.

Vlada se je po Čuferjevih besedah odločila, da se bo privatizacije lotila pragmatično. "Naredili smo seznam 15 podjetij, naslednji korak je, da bo ta sprejet v državnem zboru. Želimo maksimalno transparentne postopke. Seveda vemo, da to ni edini paket, da bo moral slediti še drugi, za kar potrebujemo celoviti pregled," je dejal.

Klasifikacijo naložb napoveduje do konca tretjega četrtletja, konkretnih imen pa še ne želi razkrivati. "Kredibilnosti ne moremo dobiti le z besedami. Morali se bomo izkazati z dejanji," je dodal.

Kaj pa javni sektor?

Javni sektor v Sloveniji po njegovem mnenju trenutno opravlja vrsto dejavnosti, ki ne sodijo vanj. "Tu je kar nekaj zaloge za zmanjševanje. Najbolj preprost primer so lekarne. Polovica teh je del javnega sektorja, pa bi lahko bile vse v zasebnem," je povedal.