'Prodaja premoženja bo potekala usklajeno in Kad ne bo mogel odločati po svoje'

Premierka Alenka Bratušek in prvak DeSUS Karl Erjavec sta uspela vsebinsko uskladiti pripombe stranke z besedilom predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Po besedah Erjavca jih čaka le še monotehnično delo, torej tudi priprava dopolnil k spremembam zakona o SDH, ki jih bodo podprli tudi poslanci DeSUS.

V DeSUS so prej zahtevali, da Kapitalska družba (Kad) ostane samostojna, premierka pa je bila usklajena s finančnim ministrom Urošem Čuferjem, ki je ocenil, da bi podrli koncept zakona, če bi upoštevali vse pripombe DeSUS. A s tem, kar so danes uskladili, po trditvah Bratuškove koncepta zakona nikakor ne podirajo. Preden se je sestala z vrhom DeSUS, se je namreč, kot pojasnjuje, uskladila s Čuferjem.

Po pojasnilih Bratuškove bo prodaja premoženja, v skladu s strategijo, ki jo bo sprejel državni zbor, potekala usklajeno in Kad ne bo mogel odločati po svoje, prav tako bo glasovanje na skupščinah med Kadom in SDH usklajeno. Ostale vidika upravljanja naj bi Kad izvajal samostojno, kar pomeni, da bo imel tudi svojo upravo, tako kot je urejeno po obstoječem zakonu o SDH. Če bo samostojna pravna oseba, je logično tudi, da ima svojo upravo, je dejala premierka.

Tudi sestava nadzornega sveta SDH bo ostala takšna, kot je v obstoječem zakonu. V osnovnem predlogu sprememb so namreč predlagali nekoliko spremenjeno sestavo nadzornega sveta. A tudi tako, kot je v obstoječem zakonu, je po besedah premierke v redu. Če bi bila v začetku tedna v Sloveniji, je prepričana, da bi predlog zakona o SDH z najmanjšo koalicijsko partnerico uskladili že pred potrditvijo slednjega na vladi. "A pomembno je, da smo tudi to, kot vse ostale stvari doslej, v koaliciji uskladili," je dejala.

Nič več politike in konfliktov interesov v upravi in nadzornem svetu?

Med novostmi glede na prejšnjo različico predloga zakona je tudi imenovanje nadzornega sveta, ki bi ga na predlog vlade paketno imenoval državni zbor. Po prvi različici, ki jo je Čufer predstavil septembra, bi nadzornike imenovala vlada na predlog ministrstva za finance, pri tem pa naj bi mu svetovala posebna delovna skupina.

Ker je tak predlog naletel na veliko nasprotovanja, predvsem v vrstah socialnih partnerjev, se je nato razmišljalo o dveh vrstah članov nadzornega sveta – glasovalnih, ki bi se jih imenovalo na predlog vlade, in neglasovalnih iz vrst socialnih partnerjev, Zpiza ter opozicije, ki bi se jih imenovalo na predlog predsednika republike.

Na koncu so se odločili za omenjeno tretjo različico, spremljala pa jo bo ustanovitev ekonomsko-socialnega odbora, ki bo posvetovalno telo uprave, v njem pa bo sedem predstavnikov reprezentativnih sindikatov. Čufer je zagotovil, da varovalke v zakonu onemogočajo politično članstvo v nadzornem svetu in upravi, prav tako pa vrsta določil zakona preprečuje konflikt interesov.

Ne bo ločene klasifikacije naložb

Po novem tudi ne bo ločene klasifikacije naložb, ampak bo del strategije, ki mora biti po predlogu pripravljena v treh mesecih od uveljavitve zakona. Naložbe bodo še vedno razdeljene na strateške (lastništvo države vsaj 50 odstotkov in ena delnica), pomembne (25 odstotkov in ena delnica) in portfeljske (prosto razpolaganje SDH).

Pri opredelitvi strateških naložb je v vladnem predlogu predvidena tudi možnost časovno omejene oddaje v koncesijo, kar bi prišlo v poštev na primer pri določeni infrastrukturi. Minister je pojasnil, da so v postopku usklajevanja zakona razmišljali tudi, da se pri strateških naložbah dovoli zmanjšanje državnega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, če se lahko na druge načine, na primer skozi prilagoditev statuta družb ali delničarski dogovor, zagotovi strateška narava. Na koncu so po njegovih besedah izbrali preprostejšo rešitev, ki temelji na uveljavljeni praksi, da se infrastrukturnih naložb ne prodaja, ampak se jih daje v koncesijo.

Čufer je zagotovil, da si bodo na ministrstvu prizadevali strategijo pripraviti prej kot v treh mesecih. Načrt je, da se podjetja najprej razdeli po sektorjih, nato se za vsak sektor naredi kratko analizo, kaj želi država v njem doseči. Zadnji korak je klasifikacija posameznih državnih naložb znotraj sektorjev.