Ko socialna pomoč postane 'zanikrno posojilo, ki ga država lahko izterja nazaj'

Na ministrstvu za delo so kot enega največjih in najtežjih projektov v letošnjem letu napovedali reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Vendar želijo v okviru reorganizacije najprej vpeljati t.i. informativne izračune za socialne prejemke, kar pa je predvideno za sredino prihodnjega leta.

Vpeljava informativnih izračunov, ki bo izvedena v prvi fazi, naj bi strokovne delavce razbremenila administrativnega dela. O podrobnostih glede reorganizacije pa še ne morejo govoriti, so navedli na ministrstvu.

Pričakujejo, da bodo informativni izračuni omogočili okrepitev socialnega dela. Doseči želijo, da bi se strokovni delavci zaradi manj odločb lahko več ukvarjali z uporabniki.

Načrtovana uvedba informativnih izračunov bo torej pomembno zmanjšala administrativna bremena tako za posameznike kot za socialne delavce na centrih za socialno delo, opozarjajo. S sistemskimi rešitvami bi po njihovih pričakovanjih lahko tudi odpravili problem zaostankov.

Stroko je treba upoštevati

Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije ob tem spominja na svoja opozorila ob vseh poskusih reorganizacije, da mora biti strokovno združenje pomemben člen pri pripravi predloga za spremembe. Še posebej pomembna je stroka socialnega dela, ki je ključni izvajalec strokovnega dela v centrih za socialno delo, je poudarila predsednica društva Simona Ratajc. Prav tako bi morali pri pripravi po njenih besedah sodelovati uporabniki storitev, javnih pooblastil in drugih nalog CSD.

"Reorganizacija mora imeti jasen namen, kaj želimo s tem doseči in kaj izboljšati. Sicer je vprašljivo, če se je smiselno lotiti projekta," je ob tem poudarila Ratajčeva. Povsem jasen namen v smislu izboljšanja delovanja centrov in kakovosti njihovih storitev do zdaj po njenem opozorilu namreč še ni bil izražen.

Sistem po mnenju nekaterih "zavožen"

Informativni izračuni ne bodo izboljšali ničesar, saj je sistem "zavožen", pa je ocenil Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani. Edina rešitev iz zapletenega položaja je univerzalni temeljni dohodek, meni.

Zaostanki pri reševanju pritožb socialnih uporabnikov na ministrstvu so po njegovem mnenju dokaz, da sistem uveljavljanja socialnih pravic še vedno ne deluje.

Problem pritožb je po njegovih besedah med drugim prevelika razdrobljenost socialnih transferjev, denarni zneski pa so odločno prenizki. Osnovna denarna pomoč ne dosega niti 50 odstotkov praga revščine in niti 70 odstotkov osnovnih življenjskih stroškov, je spomnil.

Govorjenje o transferjih le drug izraz za ukinjanje socialnih pravic

Dragoš razume žargon o transferjih le kot drug izraz za ukinjanje socialnih pravic, "ko jih začnete pogojevati in oteževati dostop do njih".

Po njegovih besedah je za te transferje tudi značilno, da "ni njihov glavni namen v gmotni pomoči za revne prejemnike, pač pa čisto nekaj drugega: 'fleksibilizacija', 'aktiviranje' in posledično individualiziranje krivde revnih za stanje, v kakršnem so".

Zaradi te logike po njegovi oceni "prihaja do redefiniranja pravic, ko denimo socialna pomoč postane zanikrno posojilo, ki ga država lahko izterja nazaj, in do nasprotujočih si postopkov". "Na ministrstvu pa so pri reševanju pritožb v zadregi, kako pritožnikom priznati napake, ki so jih zakrivili sami uslužbenci ministrstva kot oblikovalci takega sistema," je prepričan.