Za Golobiča je ključnega vprašanja kakovost študija. Pri tem je spomnil na številna opozorila na "potencialen problem inflacije nazivov in visokošolskih spričeval". Meni, da je ustanovitev agencije za kakovost, ki bi se vključila v evropsko zvezo tovrstnih agencij, "nujna in neizbežna". (Foto: Dare Čekeliš)

Danes je potekal še tretji krog zaslišanj ministrskih kandidatov. Z desetimi glasovi za in šestimi proti je odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj podprl kandidata za ministra Gregorja Golobiča, ki je v svoji predstavitvi poudaril, da je politik in ne ekspert in da zato ne nastopa kot "posestnik nekih izgotovljenih rešitev". "Imam več vprašanj kot odgovorov," je dejal. Po njegovem mnenju je namreč za približevanje dejanskim odgovorom "nujna predpostavka, da se zavedaš omejitev lastne vednosti".

Golobič je pojasnil, da "minister kot politična figura ne skrbi neposredno – pa tudi posredno v zelo skrajni obliki – za pedagoške ali znanstvene vidike" dela strokovnjakov, pač pa za uveljavljanje javnega interesa. Golobič želi tako biti sogovornik vseh zainteresiranih v javnosti. Ministrski kandidat je ponovil zavezo iz koalicijskega sporazuma, da se poveča državni delež vlaganj v znanost, raziskave in razvoj "za najmanj 0,1 do 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno glede na odhodke v letu 2008". Srednjeročni cilj, ki si ga zastavlja vlada, pa je v proračunskem letu 2012 doseči en odstotek BDP javnih in tri odstotke skupnih (javnih in zasebnih) sredstev za namene znanosti in tehnološkega razvoja.

Med prioritete je kandidat za ministra sicer izpostavil zagotavljanje avtonomnega delovanja javnih agencij, uveljavitev neodvisne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter opredelitev prioritetnih raziskovalnih področij kot tudi promocijo znanosti.

Pogačnik: Čim cenejša in varna hrana

Milan Pogačnik (Foto: Dare Čekeliš)

Dobro se je odrezal tudi kandidat za kmetijskega ministra Milan Pogačnik, ki ga je odbor podprl z osmimi glasovi za in dvema proti. V predstavitvi je med drugim poudaril pomen povezanosti kmetijstva na vseh področjih oziroma dialoga s kmetijskimi organizacijami in stroko. Med zastavljenimi cilji je izpostavil stabilno pridelavo čim cenejše in varne hrane, ohranitev poseljenosti podeželja in obdelanosti kmetijskih zemljišč ter njihovo zavarovanje pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, povečanje konkurenčnosti in dohodkovne ravni kmetijstva, uvajanje načel varstva okolja ter pospeševanje kmetijstva z vidika celotnega gospodarstva in koristi potrošnikov.

Pri tem se je podrobneje dotaknil sklopov vprašanj, povezanih s skupno kmetijsko politiko EU, samooskrbo, gensko spremenjenimi organizmi, generično promocijo kmetijskih oziroma živilskih proizvodov, demografsko sliko podeželja, dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in delovanjem javnih institucij na področju kmetijstva. Med drugim se bo zavzemal za pravočasno izplačevanje subvencij kmetom, pri čemer je v zvezi z vnosom vlog omenil tudi možnost akreditacije kmetijske svetovalne službe. Pri tem je kot cilj navedel to, da bi subvencije izplačevali že decembra.

Zavzemal se bo tudi za povečan nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, popularizacijo vloge kmetijstva v slovenski družbi, vzpostavitev enakovrednosti vseh členov prehrambene verige od primarne proizvodnje prek živilske industrije do potrošnika, večje medresorsko sodelovanje, skrb za čebele, večjo vlogo zadrug kot lastnic velikih podjetij pri povezovanju, posebej na področju mlekarstva, učinkovito uvajanje številnih že sprejetih strateških dokumentov in nalog, ohranjanje poseljenosti podeželja z učinkovito porabo temu namenjenih sredstev in olajšanje odpiranja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Glede obveznosti članstva v kmetijsko gozdarski zbornici pa bo nova vlada proučila, kaj je najbolj koristno.

Tudi Miklavčiču zelena luč

Slovenski zdravstveni sistem v okviru danih materialnih zmožnosti deluje dobro. A nesorazmerja med potrebami ljudi in zmožnostmi sistema so vedno večje, je v uvodu svoje predstavitve pred matičnim odborom ocenil kandidat za ministra za zdravje Borut Miklavčič. Člani odbora so z osmimi glasovi za in štirimi proti kandidata podprli.

"Devet odstotkov BDP za zdravstvo je cilj koalicije, prej ko bomo zunaj finančne krize, prej ga bomo lahko dosegli," je glede povišanja deleža BDP dejal Miklavčič. Sicer se zavzema, da bi obveznost plačevanja prispevkov v zdravstveno blagajno razširili tudi na druge prejemke — sejnine, podjemne pogodbe in avtorske honorarje. Glede oploditve z biomedicinsko pomočjo pa je dejal, da "referendum je bil, večina je odločila o pravicah manjšine in odločitev je bila sprejeta".

Borut Miklavčič. (Foto: Dare Čekeliš)

Miklavčič je v svojem nastopu opozoril na potrebo po boljšem managementu v zdravstvu, po nadzoru v zdravstvu in tu izpostavil rešitev — skupen nadzor ZZZS in komercialnih zavarovalnic nad bolniškimi staleži. Med rešitvami za izgube bolnišnic je navedel tudi spremembe v splošnem dogovoru — namesto za eno leto bi zdravstveni zavodi sklepali pogodbe z ZZZS za dve leti.

Kar se tiče pomanjkanja zdravnikov je Miklavčič izpostavil, da Slovenija nima strokovnega standarda, koliko zdravnikov sploh potrebujemo. Z boljšo organizacijo in delitvijo dela bi po prepričanju kandidata za ministra presegli številne težave. Glede odprave čakalnih dob pa je opozoril, da bo popolna odprava težka, jih je pa mogoče skrajšati.

Med projekti, ki se jih želi lotiti v svojem ministrovanju, je Miklavčič izpostavil še informatizacijo zdravstva vključno s centralno evidenco vseh zdravstvenih zavarovancev, elektronskim zdravstvenim kartonom in elektronsko izmenjavo podatkov, kar bo lahko po njegovem prepričanju tudi odpravilo nekatere odvečne stroške.

Stanovanja za mlade družine

Odbor DZ za okolje in prostor je z desetimi glasovi za in šestimi proti podprl predstavitev Karla Erjavca s področja dela ministra za okolje in prostor kot ustrezno. Kot enega glavnih izzivov svojega dela je Erjavec izpostavil uveljavljanje zastavljenih direktiv EU ter iskanje ravnotežja med varstvom okolja in gospodarskim razvojem.

Karl Erjavec, kandidat za ministra za okolje. (Foto: Dare Čekeliš)

Erjavec je prepričan, da bo treba zakonodajo na področju prostorskega načrtovanja dopolniti, vendar ne preuranjeno. Stanovanjska politika mora povečati dostopnost neprofitnih stanovanj, dostopnost mladim družinam ter socialno ogroženim, davčna politika pa po njegovem mnenju ne stimulira podajanja stanovanj v najem.

Eden glavnih izzivov na področju okolja so podnebne spremembe ter varovanje okolja, je ocenil Erjavec. "Naš cilj mora biti manjša raba energije, več obnovljivih virov energije, povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in kot lesne biomase," dodaja.

Kot minister za okolje namerava Erjavec vzpostaviti ekološki dialog med ministrstvom in civilnimi iniciativami ter nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja. Izpostavil pa je tudi promocijo zdravega in čistega okolja.

Gradnjo zadrževalnikov vode je Erjavec označil kot eno pomembnih prioritet tega mandata. Ne samo za trajnejšo poplavno varnost, temveč tudi za izkoriščanje te vode v kmetijstvu v sušnih obdobjih.

"Slovenija tudi še vedno ni pripravila načrta za zmanjšanje trdih delcev v zraku, predvsem na območjih, kjer večkrat letno presežejo mejne vrednosti," je opozoril Erjavec in med ukrepi za zmanjševanje omenil priključitve na zemeljski plin, večjo rabo javnega potniškega prometa ter omejevanje tovornega prometa.

Plinski terminali po Erjavčevem mnenju spadajo pod več resorjev. "Samo okoljsko ministrstvo gradnje terminalov ne more preprečiti, saj nima tako močnih pristojnosti. Gre pa za meddržaven projekt, zato je najbolje nadaljevati dialog z Italijo." Ker pa se ni odločno postavil proti gradnji plinskih terminalov v tržaškem zalivu, je kot prvi Pahorjev ministrski kandidat dobil glas proti tudi iz koalicije. Proti je namreč glasoval Franci Kek, saj ga Erjavčev odgovor ni prepričal.

Pri črnih gradnjah je Erjavec opozoril na kadrovsko podhranjenost pristojnih inšpekcij ter na pomanjkljivo koordinacijo med inšpekcijami. Obenem pa je zatrdil, da bo poskušal povečati učinkovitost inšpekcijskih služb.

Eden resnejših problemov je tudi odlaganje odpadkov, je prepričan Erjavec in dodal, da je to težavo podedoval, ker v preteklem mandatu nismo pravočasno ukrepali.

Izpostavil je tudi t.i. podnebni energetski paket EU, ki predvideva načelo — onesnaževalec naj plača in priznal, da bo cilj — voda v vsako slovensko gospodinjstvo — težko uresničiti.

Potrdili tudi Žbogarja

Odbor je tudi s trinajstimi glasovi za in enim proti podprl Samuela Žbogarja kot kandidata za ministra za zunanje zadeve. Ta je v svoji predstavitvi napovedal moderno, inovativno in etično zunanjo politiko in zunanje ministrstvo, ki bosta kos sodobnim izzivom.

Samuel Žbogar, kandidat za zunanjega ministra. (Foto: Dare Čekeliš)

Karierni diplomat Žbogar, ki je bil zadnja štiri leta veleposlanik v ZDA, je v predstavitvi izpostavil, da vidi slovensko zunanjo politiko kot področje sodelovanja med DZ, vlado in predsednikom republike, pa tudi koalicijo in opozicijo. Med prednostnimi nalogami je izpostavil nadaljevanje odličnih odnosov s sosednjimi državami, rešitev vprašanj s Hrvaško, oblikovanje vloge povezovalke držav Zahodnega Balkana ter aktivno udeležbo Slovenije pri oblikovanju politike EU. Izpostavil pa je tudi pomen odnosov z ZDA, Rusijo ter Kitajsko, Indijo in Brazilijo.

V skladu s spremembo zunanje politike je napovedal tudi spremembe na zunanjem ministrstvu, tako njegove notranje kot zunanje strukture. Med drugim je napovedal odprtost MZZ navzven ter imenovanje posebnih odposlancev (npr. za Zahodni Balkan, predsedovanje Sveta Evrope) in letečih veleposlanikov, kot tudi večjo transparentnost kadrovanja.