Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je s predstavitvijo osnutka izhodišč za nacionalni program visokega šolstva do leta 2020 danes napovedal radikalne spremembe na tem področju. Poudaril je nujnost zvišanja števila izobraženih na terciarni ravni, profilacijo visokošolskih inštitucij, "ker sedaj vsi delajo vse", dostopnost in kakovost študija.
Osnutek predloga izhodišč za nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 ministrstvo za visoko šolstvo vodi pod naslovom Dr-zna Slovenija (Slovenija: DRužba ZNAnja), kar po Golobičevih besedah izhaja iz ambicije, da bi Slovenija postala družba znanja.
Če želimo postati družba znanja, pa bo po ministrovih ocenah potrebno veliko drznosti pri naslavljanju samoumevnosti, "ki obvladujejo visokošolski prostor", ki je "akademski in žal zelo neakademsko urejen".
"Marsikdo misli, da smo družba znanja, a smo v premajhni meri, da bi smeli to razglasiti," je prepričan minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Skoraj polovica Slovencev med 30. in 34. letom do leta 2020 z diplomo v žepu
Pri prenovi visokega šolstva ministrstvo vodi načelo kakovosti, pri čemer izpostavlja pomen visokega šolstva v družbi znanja. Javne visokošolske inštitucije bodo po ministrovih besedah podpirali in financirali izključno na podlagi kakovosti, poudarja pa tudi pomen vseživljenjskega učenja in socialno razsežnost visoke šolstva.
Ena od glavnih točk v osnutku je tako prav gotovo cilj, da se delež prebivalstva med 30. in 34. letom starosti do leta 2020 dvigne vsaj na 45 odstotkov. "Študij bomo omogočili vsem, ki imajo interes in so sposobni študirati, ter jim zagotovili pogoje za uspešno dokončanje študija,“ so zapisali v osnutek, kot mehanizme pomoči oziroma podpore pa navedli socialne transfere in štupendijske sheme v enovitem in transparentnem sistemu študijskih pomoči.
Seveda bo podpora namenjena samo tistim, ki bodo dokončali študij, sicer bo finančno pomoč treba vračati. Odstotek študentov, ki se vpiše na visokošolske zavode in ne konča študija, je trenutno namreč 35, do leta 2020 pa ga je po mnenju Golobiča treba zmanjšati za dve tretjini.
Kar se tiče izbire kandidatov za vpis na prvo stopnjo visokošolskih programov, bo ta ostala, razen nekaj modifikacij, enaka. Kar se tiče izbirnih postopkov za vpis na drugo in tretjo stopnjo, pa bo to postala pristojnost visokošolskih institucij, kar pomeni, da bodo o vpisnih pogojih in zahtevanih kompetencah odločali sami.
Za večjo mobilnost učiteljev in študentov
Ključnega pomena v osnutku predloga je tudi povečanje mobilnosti in internacionalizacija študija. "Odstotek mobilnih študentov, učiteljev in raziskovalcev se bo občutno povečal, do leta 2020 bo 20 odstotkov slovenskih diplomantov mobilnih, delež tujih študentov na slovenskih visokošolskih institucijah se bo povečal na 10 odstotkov,“ obljubljajo pripravljavci osnutka. Predvsem poudarjajo, da je treba pritegniti študente iz Zahodnega Balkana in evro-sredozemske regije.
To pa lahko naredimo samo s "konstantnim in kakovostnim jezikovnim usposabljanjem tako študentov kot osebja, vzpostavljanjem formalnih partnerstev s tujimi institucijami, spodbujanjem gostovanj učiteljev na tujih univerzah, oblikovanjem skupnih študijskih programov in vključevanjem opravljanja dela študijske obveznosti v tujini kot rednega sestavnega dela večine študijskih programov“. Priznavanje v tujini pridobljenega izobraževanja bo po novem fleksibilno in odprto.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.