Evropska raziskava pokazala, da bo imela Slovenija čez 60 let krepko manj kot dva milijona prebivalcev

Glede na projekcije prebivalstva 2015 naj bi imela Slovenija leta 2080 približno 1.940.000 prebivalcev. Tedaj naj bi se v državo priselilo 2400 več prebivalcev, kot se jih bo iz nje odselilo. To je skoraj petkrat toliko, kot je znašal selitveni prirast Slovenije s tujino leta 2015, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Rezultati projekcij prebivalstva 2015, ki so nastale v sodelovanju med evropskim statističnim uradom Eurostat in nacionalnimi statističnimi uradi za vse članice EU in Norveško, kažejo tudi, da naj bi se prebivalstvo Slovenije povečevalo do približno leta 2025 na približno 2.083.000. Nato naj bi njihovo število začelo počasi padati. Država naj bi imela 1. januarja 2080 1.938.000 prebivalcev, kar je šest odstotkov manj kot leta 2015.

Leta 2057 naj bi bilo kar 31 odstotkov ljudi, starih 65 let ali več

V prihodnosti naj bi se celotna stopnja rodnosti v Sloveniji večinoma enakomerno dvigala in leta 2080 dosegla stopnjo 1,85. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo in dečki, rojeni v Sloveniji leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let.

V naslednjih 65 letih naj bi se zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva. Leta 2015 so stari 65 ali več predstavljali 17,9 odstotka prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 odstotkov, leta 2080 pa nekaj manj kot 29 odstotkov prebivalcev.

Delež mlajših od 15 let se bo predvidoma nekaj let še nekoliko zviševal, nato naj bi začel upadati in čez približno 20 let dosegel minimum na ravni približno 13,4 odstotka. Sledila naj bi počasna rast tega deleža in leta 2080 naj bi bilo otrok med prebivalci 15,7 odstotka.

Države si bodo po demografskih značilnostih vse bolj podobne?

Projekcije prebivalstva so poskus napovedi prihodnjega demografskega razvoja na nekem območju. Ker so sestavljene iz vrste predpostavk, ki so pogosto zelo negotove, so le eden od možnih scenarijev za prihodnost, so zapisali na statističnem uradu.

Omenjene projekcije prebivalstva temeljijo na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in meddržavnih selitvah. Najbolj negotove so predpostavke o selitvah, saj so te v veliki meri odvisne od gospodarskih in političnih razmer in jih je zelo težko napovedovati. V te projekcije prebivalstva je nemogoče zajeti kratkoročne spremembe na posameznih demografskih področjih in prav tako ni mogoče v celoti zajeti vseh morebitnih demografskih posledic burnih dogajanj zadnjih let, denimo gospodarske krize in množičnega prihoda migrantov v Evropo.

Tudi tokratne projekcije prebivalstva temeljijo na predvidevanjih, da se bodo socioekonomske razlike med državami, vključenimi v pripravo projekcij, v daljšem obdobju zmanjšale. To pomeni, da si bodo vse države po demografskih značilnostih sčasoma čedalje bolj podobne.