
''Černobilska katastrofa še ni končana. To ni nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti in se moramo zdaj soočati le z nekaj posledicami, ampak je to problem na dnevni ravni za milijone ljudi,'' je poudaril Jan Haverkamp iz Greenpeacea ob 30. obletnici jedrske nesreče v ukrajinskem Černobilu. Enako velja tudi za jedrsko katastrofo, ki je sledila cunamiju v japonski Fukušimi pred petimi leti. Obe sta pustili brazgotine na obrazu Zemlje.
Pri nesreči v Černobilu se je sprostilo sedemkrat več radioaktivnih snovi kot pri nesreči v Fukušimi. V okolici Černobila je še vedno 10.000 kvadratnih kilometrov povsem neuporabnih za gospodarske dejavnosti, veliko je tako imenovanih ''vročih točk'' (hot spots), kjer ljudje ne bodo mogli delati in živeti še 25.000 let, je poudaril Haverkamp. Točke so odkrili tudi izven evakuacijskih con, a vstopa ljudem na ta območja nihče ne prepoveduje.

Danes pet milijonov ljudi še vedno živi na onesnaženih območjih - 1,1 milijona v Belorusiji, 1,6 milijona v Rusiji in 2,3 milijona v Ukrajini. Milijon ljudi živi v več sto naseljih v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji, kjer je letni odmerek sevanja višji od omejitve en milisievert (mSv).
Les močno onesnažen, a ljudje se z njim ogrevajo
Greenpeace je lani oktobra 15 do 20 kilometrov izven izključitvenega območja severno od Kijeva v regiji Ivankin vzel vzorce lesa, ki ga ljudje uporabljajo za ogrevanje, pepel pa nato uporabljajo za gnojenje polj.
''Če govorimo o dovoljenih mejah kontaminacije, kot je denimo v lesu, se ta ustavi pri 60 becquerelov (Bq) na kilogram stroncija-90. Ko govorimo o dovoljeni meji, to ne pomeni, da je to varno, ampak je to dovoljeno tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti. Varni nivo radiacije ne obstaja,'' je poudaril Haverkamp.
Devet od 12 vzorcev lesa je vsebovalo višje vrednosti stroncija-90, kot so dovoljene za les za kurjenje. Vzorci pepela iz gospodinjskih peči, kjer so za kurjenje uporabljali lokalno grmičevje, pa so vsebovali kar 20-krat višje vrednosti stroncija-90 od tistih v onesnaženem lesu, ki ga je testiral Greenpeace. Vrednosti cezija-137 so bile pri vseh štirih vzorcih iz Brijanska višje od dovoljenih za gradbeni les. Vzorec hlodovine iz žage v kraju Novozibkov je vseboval 6.000 Bq/kg cezija-137, kar je močno nad dovoljenimi vrednostmi sevanja za kakršen koli lesni proizvod, so navedli pri okoljevarstveni organizaciji.

''To je dnevna realnost teh ljudi. Iz zakaj uporabljajo les za ogrevanje? Les, ki ga kupijo, namreč dobijo po zelo nizki, subvencionirani ceni, ker so žrtve katastrofe,'' je pojasnil Haverkamp in dodal, da se jim drugačne rešitve enostavno ne bi splačale.
Onesnaženo mleko in zastonj kosila za otroke
Radiacija iz tal in krme prehaja tudi v hrano. Greenpeace je tako v določenih predelih Ukrajine in Rusije preveril onesnaženost hrane in gozdnih sadežev. Kot je pojasnil Haverkamp, so v regiji Rivne v Ukrajini, ki se nahaja okoli 200 kilometrov od Černobila, vzeli 50 vzorcev mleka. 46 vzorcev je vsebovalo cezij-137 nad dovoljenimi vrednostmi za odrasle. Vse vrednosti so bile nad dovoljenimi za uživanje za otroke.
Tkalec je opozoril, da so v Ukrajini še številne delujoče jedrske elektrarne. Ukrajina bi za varnostno nadgradnjo reaktorjev potrebovala milijone evrov, ki jih nima, kljub temu pa jim podaljšujejo življenjsko dobo. Ob obisku Ukrajine so v društvu obiskali tudi bolnišnico za bolezni zaradi sevanja, ki je bila v Kijevu ustanovljena po katastrofi. Na leto se tam še vedno zdravi 15.000 ljudi iz širšega območja, ki niso dobili smrtonsnih doz. Zdravnik je tam dejal, da obstajata dve realnosti - ena je ta, da je vse v redu, druga pa ta v njihovi bolnišnici.
Otroci k sreči v šoli dobivajo brezplačna kosila, ki jih pripeljejo z neonesnaženih območij, doma pa seveda jedo hrano z vrta. Tako se ti otroci za las izognejo, da presežejo dovoljeno mejo izpostavljenosti umetni radiaciji, ki je pri enem mSv na leto. Vlada je ta kosila hotela ukiniti, a so se ljudje uspešno uprli in tako nadaljujejo projekt, kar je zelo pomembno, je poudaril predstavnik Greenpeacea.
''Predstavljajte si, da ste mama ali oče in otrok zboli za rakom. Takoj se vprašate, ali je to zaradi Černobila ali bi se moral odseliti. Če se starši soočijo z boleznijo, se to vedno vprašajo,'' je povedal in dodal, da ti ljudje seveda niso prosili za višjo izpostavljenost radioaktivnosti in so vseskozi pod stresom.
V organizaciji so preverjali tudi drugo hrano. Tako so ugotovili, da so bile vrednosti cezija-137 v vzorcih gob tako v Ukrajini kot v Rusiji precej nad dovoljenimi. 42 odstotkov vzorcev zrn iz okrožja Ivankin v kijevski regiji v Ukrajini (okoli 50 kilometrov od Černobila) vsebujejo vrednosti stroncija-90, ki so nad najvišjimi dovoljenimi, dva vzorca sta imela celo dvakratno vrednost najvišje dovoljene. V petih od šestih vzorcev rib, ki so jih vzeli iz regije Brijansk v Rusiji, pa so našli prekoračene maksimalne odmerke cezija-137.
Na žrtve se pozablja
V Greenpeaceu opozarjajo, da javnost in vlade pozabljajo na prizadete, čeprav znanstvene raziskave potrjujejo, da so vplivi na zdravje ljudi in na okolje še vedno zelo resni.
Predvsem pa je treba, kot je poudaril Haverkamp, zmanjšati tveganje, da se takšna nesreča ponovi. To je možno storiti, je dejal. Jedrske elektrarne, ki postajajo vse starejše, je treba postopno zapreti in jih zamenjati z obnovljivimi viri, s čimer ne le povsem izničimo možnosti za jedrsko katastrofo, ampak pripomoremo tudi k zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.