Černač: Solidarnost brez zakonske prisile. Sajovic: Sredstev za sanacijo ni dovolj

Če smo pred desetimi dnevi v našem studiu slišali predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je strinjal z vodjo opozicijske SDS Janezom Janšo, da je treba postrgati povsod, kjer bodo lahko, preden se z ukrepi poseže v žepe davkoplačevalcev, je sledil preobrat. Nekaj dni po izrečenih besedah je v interventnem zakonu pristala nova dajatev v višini 0,3 odstotka, v četrtek pa je bila v parlamentu potrjena celo razširjena verzija, pri čemer so v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka vključili tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem. Poteza, ki je razdelila do danes složno koalicijo in opozicijo. 

"V tem zakonu je bila določba glede dodatnega, t. i. solidarnostnega davka, ki v tem trenutku ni potrebna," je razlog za SDS-ovo vzdržanje pri glasovanju o interventnem zakonu opisal poslanec Zvonko Černač. Kot pravi, je razlogov, da te določbe ne bi smeli uvesti, več: "Eden teh je tudi obljuba predsednika vlade izpred nekaj dni, da se bo najprej postrgalo po vseh proračunskih virih, zagotovilo vse možne finančne vire iz drugih naslovov in šele potem, ko bo znano, kakšen bo obseg škode in koliko sredstev bo za odpravo posledic potrebno, bi eventuelno, če ta sredstva ne bodo zadostovala, lahko uvedli dodatni davek. Ampak ne v tem zakonu, prihaja zakon o obnovi in mi smo predlagali, da to vprašanje prestavimo v ta naslednji zakon, če bo to potrebno." 

Po njegovih besedah bodo zdaj namreč najbolj obremenjeni ljudje na prizadetih območjih, prepričan pa je, da ljudje solidarnost izkazujejo že brez zakonske prisile.

Med korake v pravo smer je naštel odločitev, da se bo zaprosilo za dodatna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, za 750 milijonov evrov od nekaj manj kot tri milijarde še razpoložljivih v tem okviru. Pa tudi napoved, da bo v okviru kohezijske ovojnice 2021–2027 opravljena prerazporeditev za potrebe sanacije in obnove prizadetih območij v višini 800 milijonov evrov. 

"Uvedba obveznega solidarnostnega davka v obdobju, ko ljudje ogromno solidarnostno prispevajo, z delom, različnimi sredstvi, tudi denarjem, pa je korak v napačno smer," je prepričan. "Če bo ta korak potreben, bomo vedeli šele takrat, ko bo znana ocena škode ter ko bosta znana časovnica in okvir odprave vseh teh posledic ujme," je dodal. Napovedal je, da bodo, če bo potrebno, v novem zakonu to podprli, "v tem pa nikakor ne, saj ljudi v tem trenutku ni dobro obremenjevati". 

Za obnovo bo potrebnih več milijard, ker želijo ljudem ponuditi več

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic odgovarja, da je solidarnost Slovencem že "v duši, srcu in rokah", a treba je bilo najti mehanizem, da "poleg prostovoljnih prispevkov vsi prispevamo enako". Kot pravi, so solidarnostne sobote prostovoljne, nato pa prispevamo samo še dvakratno v letu 2024 in 2025: "Ne gre za trajne prispevke," je poudaril.

Koliko na mesec se bo to poznalo v denarnicah? Zaposleni s povprečno mesečno plačo – dobrih 2000 evrov bruto – bi prispeval 73 evrov. Tisti z minimalno pa približno pol manj. Enkrat letos in enkrat drugo leto. Ta izračun pa še ne upošteva morebitnih dodatnih kapitalskih dohodkov, ki lahko osnovo za posameznika še dvignejo.

Sajovic je spomnil, da je škoda enormna in da sredstev za sanacijo nimamo dovolj: "Znotraj proračuna smo že postrgali in našli 520 milijonov. Načrt za naslednje leto je, da pridemo na milijardo in sto milijonov. Da bomo pa za obnovo potrebovali velika sredstva, je jasno. Če je škode ta trenutek med tremi in štirimi milijardami evrov, potem za obnovo potrebujemo šest ali sedem milijard, kajti jezovi, rečne struge morajo biti globlji, podporni zidovi višji, cestne trdnejše, na drugih lokacijah. Ne gremo na tisto stanje, kot je bilo, ljudem bomo ponudili več, tako da bodo te doline, ki so zdaj najbolj prizadete, čez nekaj let med najlepšimi in najbolje urejenimi v državi, hkrati pa tudi zelo varne," je pojasnil.

Klestenje nepotrebnih stroškov

Černač je spomnil, da so rebalans proračuna, ki je zagotovil omenjenih dodatnih 520 milijonov evrov, soglasno podprli. "Pričakovali smo, da bo že v tem rebalansu tisti del, ki je bil napovedan, da se bo preverilo vse proračunske postavke in vso porabo, ki v tem trenutku ni nujno potrebna, ter jo namenilo odpravi posledic ujme. Tega ni bilo. Računamo, da bo to storjeno v mesecu dni. Če bo do tega prišlo, bomo seveda z veseljem podprli vse ukrepe v to smer, ki bodo zagotavljali, da se sredstva, ki v tem obdobju niso nujno potrebna za neke nepotrebne stroške in nakup materialnih sredstev, namenijo za odpravo posledic ujme."

Sporočila, ki jih prinašajo sprejeti ukrepi

"Tudi pri obnovi Posočja, kjer je bila podobna velika katastrofa, se je v nadaljevanju za te ljudi, ki bodo prejeli stokrat, tisočkrat več, kot bodo v skupno vrečo prispevali, našla ustrezna rešitev," pravi Sajovic. Zdaj pa so pomembna sporočila, kakšen širok nabor ukrepov so z interventnim zakonom sprejeli – od različnih finančnih pomoči za tiste, ki so ostali brez vsega, do ukrepov za gospodarstvo in "drobnih gest, ki pa štejejo", je prepričan. Zagotavlja, da so mislili na vse skupine. 

Ob tem dodaja, da bodo javnost v naslednjih dneh in tednih še dodatno seznanjali tudi po interventni številki 114, ki se ustanavlja. Tam bodo vsi prizadeti dobili dodatne informacije, kako do pomoči, sredstev. Na terenu se bodo ustanovile tudi tehnične pisarne, je napovedal Sajovic.  

Katere svoje predloge še ima največja opozicijska stranka? Bo koalicija dovzetna za predloge SDS-a v novem zakonu o obnovi? Kdaj bo ta sprejet? Več v priloženem pogovoru iz oddaje 24UR ZVEČER.