Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač se je sestal z župani Mislinjske doline in dela Mežiške doline ter predstavnico Občine Dravograd. Predstavnikom koroških občin je minister predstavil časovnico glede nadaljnjih korakov projekta tretje razvojne osi.
Po srečanju je Černač povedal, da časovnica trenutno predvideva, da bo za odsek hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca državni prostorski načrt sprejet do decembra letos.
Glede trase od obstoječe avtocestne povezave do Velenja, kjer je prišlo do zapleta z izbrano, že v letu 2008 potrjeno varianto, pa bodo variante, ki so še na voljo, proučili in na podlagi strokovne utemeljitve prišli do izbora variant najkasneje do aprila prihodnje leto. To po Černačevih besedah pomeni, da bo prihodnje leto tudi za ta del trase sprejet državni prostorski načrt.
"Ob pogoju, da bomo uspešni pri mednarodnem razpisu za upravljanje celotnega avtocestnega omrežja v Sloveniji, kar nam omogoča tudi pridobitev ustreznega dela sredstev za financiranje izgradnje bodoče hitre ceste od avtoceste prek Velenja do Slovenj Gradca, bi lahko z deli začeli v letu 2014," je napovedal Černač.
V nadaljevanju minister računa, da bodo sprejeti tudi državni prostorski načrti za povezavo med Slovenj Gradec in Dravogradom ter Otiškim Vrhom in mejo z Avstrijo. V delu od avtoceste do Slovenj Gradca minister možnost financiranja gradnje ceste vidi iz naslova koncesije iz mednarodnega razpisa, v preostalem delu pa iz naslova sredstev EU v finančni perspektivi 2014–2020.
Predsednik sveta Koroške regije in župan Občine Mislinja Franc Šilak je bil po sestanku z ministrom zadovoljen, čeprav priznava, da so Korošci nezadovoljni s časovnim potekom projekta. "Razveseljivo je to, da tudi naprej ostaja tretja razvojna os prioriteta," je dejal Šilak. Povedal je, da glede koridorja hitre ceste ostaja načelno soglasje v svetu regije, res pa je nekaj pomislekov, na kakšen način to izvesti in kakšne bodo prilagoditve na posameznih mikrolokacijah.
Šilak je na vprašanje glede trenj, ki se neuradno pojavljajo med nekaterimi koroškimi župani glede projekta, odgovoril, da se to trenutno potencira.
Znano je, da se novi slovenjgraški župan Andrej Čas bolj kot za hitro cesto zavzema za obnovo obstoječih državnih cest. Po današnjem srečanju z ministrom Černačem je Čas dejal, da je vlada "realno ovrednotila možnosti in izvedljivost projekta", da pa še vedno eden ključnih problemov ostajajo zelo slabe državne ceste.
Prevaljski župan Matic Tasič pa je med drugim dejal, da se "Koroška ne konča pri Slovenj Gradcu". Glede obetov nadaljnjega projekta pa je dejal, da načrte težko komentira in da meni, da bo svet regije vztrajal pri znanem koridorju. "Koridor je jasen, koridorja ne spreminjamo ne glede na želje vsaj enega od županov, ki želi tu zadeve absolutno spremeniti," je novinarjem dejal Tasič.
Janša: Koroška je precej samorasla regija
Predsednik vlade Janez Janša pa je ob obisku vlade na Koroškem dejal, da splošna slika regije kaže, da je Koroška precej samorasla regija. Kot osrednji problem regije je izpostavil pomanjkljivo infrastrukturo in kot nujno potrebno izgradnjo hitre ceste, na drugi strani pa pohvalil regijo pri porabi evropskih sredstev.
Glede projekta izgradnje hitre ceste, ki je bila za koroške župane med osrednjimi temami tokratnega vladnega obiska, je Janša v Slovenj Gradcu dejal, da ne bo zgrajena "v gabaritih, ki so si jih nekateri narisali, s številnimi tuneli in širokimi vozišči", ampak vseeno v obsegu, ki bo Koroško solidno povezal z osrednjim prometnim omrežjem države in tudi z osrednjim delom države.
To bo v pomoč gospodarstvu, ki bo tako dobilo enakopravne pogoje za delovanje, po drugi strani pa bo močno prispevalo k dvigu kakovosti življenja v tej pokrajini, je menil Janša.
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa je dejal, da projekt ekološke sanacije zgornje Mežiške doline ni ogrožen kljub zmanjšanju sredstev za ta projekt v letošnjem letu. Letos je za to namesto načrtovanega milijona evrov predvidenih 600.000 evrov, pri čemer je za letošnje ukrepe na voljo 189.000 evrov, preostalo pa je dolg za lani. Program ukrepov za letos, ki jih vlada kljub prvotnim načrtom ni sprejela na seji prejšnji četrtek, je zdaj pripravljen za sprejem na vladi, je dejal Bogovič.
Korošci vlado pozvali k rešitvam za oživitev lesne industrije
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je udeležencem posveta predstavil vse načrtovane reforme povezane s pokojninskim sistemom in trgom delovne sile. Zlasti slednji bo po njegovem delodajalcem omogočil več fleksibilnosti pri zaposlovanju, po drugi strani pa bo tudi delojemalcem bolj enakopravno kot doslej omogočal varnost. Veseli ga, da tudi sindikati ugotavljajo, da so ponujene rešitve v interesu delavcev.
Predstavniki regije pa so večinoma opozarjali na največje razvojne potenciale regije, pri katerih za njihov zagon pričakujejo pomoč države. Zlasti, ker so v zadnjem obdobju ostali brez nekaterih pomembnih državnih inštitucij, kot je policijska in davčna uprava, in so torej za reševanje krize po mnenju poslanca Matjaža Zanoškarja morali plačati višji davek, menijo, da bi jim država na drugi strani lahko bolj izdatno pristopila na pomoč.
Kar nekaj jih je poudarjalo predvsem vnovičen zagon lesne branže, ki ima na Koroškem bogato tradicijo, danes pa po njihovem tovornjaki polni neobdelanega lesa vozijo mimo njih v sosednjo Avstrijo. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič jim je odvrnil, da se je država že lotila akcijskega načrta, s katerim namerava znova vzpostaviti lesno verigo v Sloveniji.
Med velikimi potenciali regije so omenjali še turizem, zlasti v povezavi s trajnostnim razvojem regije, ki je sicer izrazito izletniška, medtem ko doslej ustvarja razmeroma malo nočitev. Korošci si želijo tudi nadaljnja vlaganja v slovenjgraško bolnišnico, prevozniki pa so opozarjali na propad njihove panoge, če bo vlada še naprej zviševala trošarine na naftne derivate.
KOMENTARJI (161)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.