Cerkev se strinja s pokopom žrtev iz Hude Jame v Mariboru

Predsednik republike Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore sta se v skupni izjavi, sprejeti po srečanju, strinjala, da je bilo na področju odpravljanja ran narodove zgodovinske razklanosti storjenih že veliko stvarnih in simbolnih dejanj. Zore je po pogovoru s Pahorjem tudi sprejel pokop žrtev iz Hude Jame v Dobravi pri Mariboru.

Pahor in Zore sta ob tem izrazila zahvalo vsem, ki so s svojimi prizadevanji omogočili začetek dokončnega urejanja vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. Ljubljanski nadškof je predsednika ob tem seznanil s stališčem slovenskih škofov ordinarijev, ki pozdravljajo prizadevanja državnih oblasti, da se končno uredi več kot 600 množičnih grobišč ter zagotovi pokop izvensodno umorjenih.

Škofje sicer pričakujejo, da bodo državne oblasti na željo svojcev izvedle identifikacijo žrtev medvojnega in povojnega nasilja ter omogočile njihov pokop v družinske grobove. Žrtve iz Hude Jame bi morale po njihovem mnenju biti pokopane v spominskem parku Teharje, saj je to od svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje in žrtve. Na lokaciji Hude Jame pa naj državne oblasti v dogovoru z zainteresirano javnostjo oblikujejo državni spominski park z obeležjem in primernim napisom.

Predsednik Pahor je nadškofa seznanil s potekom izkopa in iznosa posmrtnih ostankov iz jaška I. na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. Pojasnil mu je, da je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč zaradi številnih tehničnih in prostorskih ovir odločila, da bodo žrtve pokopane v Spominskem parku Dobrava.

Nadškof je sprejel na znanje razloge, na podlagi katerih pokop žrtev na Teharjah ni mogoč, in kot rešitev sprejel dejstvo, da bodo posmrtni ostanki iz kostnice pri Hudi Jami predvidoma konec letošnjega oktobra pokopani v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Predvidene pogrebne slovesnosti se bosta udeležila predsednik republike in predstavniki Cerkve.

Predsednik in nadškof spoštujeta pričakovanja svojcev do identifikacije DNK izvensodno umorjenih sorodnikov in njihovega pokopa v družinske grobove. Zato sta podprla odločitev, da z namenom kasnejše DNK-analize pristojni državni organi uredijo odvzem in hrambo vzorcev ter poskrbijo za njihovo sledljivost. Ob tem sta Zore in Pahor podprla predlog omenjene komisije, da v dialogu z zainteresirano javnostjo pripravi predlog za celostno ureditev enotnega muzejskega kompleksa, ki bo simbolno povezoval Teharje in Hudo Jamo ter se ob tem pripravi seznam imen slovenskih žrtev, ki bodo zapisane v Spominskem parku Teharje.

Pahor odhaja k papežu v Vatikan, kjer ga bo povabil, naj obišče Slovenijo

Predsednik republike in nadškof sta spregovorila tudi o skorajšnjem obisku predsednika republike pri papežu Frančišku v Rimu. Nadškof je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo predsednik Pahor papeža Frančiška povabil, naj prihodnje leto obišče Slovenijo, sta v skupini izjavi še zapisala Pahor in Zore.

Izkop posmrtnih ostankov iz jaška ena se je začel avgusta. Izkop, prenos in pokop posmrtnih ostankov ter dokončna ureditev so predvideni v 17 mesecih od začetka in bodo predvidoma zaključeni do konca prihodnjega leta. Pri pripravi potrebnih pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča, so sodelovali in se usklajevali strokovnjaki z različnih področij, prav tako je potekalo aktivno usklajevanje dela državnih organov, vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, organov lokalne samouprave ter drugih organizacij.