Policija je potrdila, da so napadalci na Pariz potovali tudi prek Slovenije. Ob tem je Matej Tonin, podpredsednik komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, za 24UR ZVEČER dejal, da so bili postopki na meji izvedeni površinsko in hitro. "Odvzelo se je zelo malo prstnih odtisov, slovenska policija ni vedela, kdo prečka mejo," je dodal. Ob tem pa opozoril, da so površno delali vsi, od Grčije do Srbije, in da so teroristi migracijski tok izkoristili, da so infiltrirali svoje borce. Šele ko se je zgodil teroristični napad, so rekonstruirali dogodke in ugotovili, da so teroristi potovali tudi skozi Slovenijo, pojasnjuje Tonin. "Lahko jih je še mnogo več, saj so si na meji izmišljevali osebne podatke, kontrola na meji pa je bila slaba."
Medtem pa državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic zavrača očitke in pravi, da so na meji jemali prstne odtise, slikali osebe, opravljali pogovore, preverjali po Interpolovih bazah. "A masa je bila resnično velika in delo je bilo izjemno zahtevno." Ob tem še poudarja, da je ministrstvo že lani opozarjalo, da bi lahko morebitni močnejši migracijski tok skozi Slovenijo izkoristile oziroma zlorabile osebe, ki nimajo poštenih namenov.
Šefic opozarja, da se moramo zavedati, da 100-odstotne varnosti ni nikoli bilo in je tudi nikoli ne bo. Na morebitna tveganja v prihodnosti so pripravljeni. Eno tveganje predstavlja kopičenje migrantov v Srbiji. Drugo tveganje pa je sporazum EU–Turčija. Lahko se okrepijo tudi ilegalne migracije. "Za vse te opcije imamo pripravljene različne scenarije, na podlagi teh scenarijev pa različno intenzivne ukrepe – varnostne, organizacijske, tehnične. Zavedamo se te nevarnosti in temu primerno ukrepamo." Šefic ne izključuje prisotnosti policije, rezervne policije in slovenske vojske na meji.
"Dokler se Evropa ne bo začela enotno obnašati, da je to naš skupni problem in da moramo skupaj zaščiti naše zunanje meje, do takrat ne bo rešitve," je v pogovoru dejal Tonin. Tudi Šefic poudarja, da je sodelovanje ključnega pomena, na celotni migracijski poti.
'Če bo znova odprta balkanska pot, bo v regiji nastal konflikt'
Slovenski premier Miro Cerar je v daljšem pogovoru za nemški časnik Die Welt opozoril, da bi ob morebitnem naslednjem begunskem valu in vnovičnem odprtju balkanske poti lahko izbruhnil tudi konflikt v regiji.
"Zelo me veseli, da lahko rečem: 'Uspelo nam je, da smo ostali človeški.' Migrantov nismo le registrirali, ampak smo jim priskrbeli tudi zatočišče, hrano in medicinsko oskrbo. Poleg tega smo poskrbeli za varnost tako migrantov kot našega prebivalstva. Uspelo nam je upravljati migrantski tok, vendar ne vem, ali bi uspeli tako krizo še enkrat obvladati. Kot majhna država z le dvema milijonoma ljudi takih naporov vedno znova ne bomo zmogli," je dejal Cerar.
"Če bo znova odprta balkanska pot, bo v regiji nastal konflikt – tako v srednji Evropi kot na zahodnem Balkanu. Če bo prišlo preveč nezakonitih migrantov, bodo vse države zaprle svoje meje. To bo privedlo do sporov," je dejal Cerar in opozoril, da bi ta "učinek domin" močno škodoval tudi gospodarstvom in turizmu vseh vpletenih držav.
'Narediti moramo vse, da preprečimo konflikte na Balkanu in razpad schengena'
Opozoril je tudi, da se Avstrija že pripravlja na zaprtje svojih meja. To bi se lahko zgodilo septembra, "ko si bo Avstrija zaželela". "Do zaprtja meja bi moralo priti na mejah schengenskega območja. Vendar to ni ideja držav tega območja. Zato moramo na zunanjih mejah narediti vse, da preprečimo konflikte na Balkanu in razpad schengena."
"Če nam tega problema migracij ne bo uspelo rešiti znotraj EU in skupaj z državami zahodnega Balkana, nimamo nobene skupne prihodnosti," je še opozoril slovenski premier.
Cerar meni, da Grčija ni storila dovolj
Kritiziral je Grčijo, ki pri prvem migrantskem valu in za zaščito zunanje schengenske meje ni storila dovolj, čeprav je za to dobila finančno podporo in pomoč v policistih. "Če Grčija še naprej ne bo kazala odgovornosti in solidarnosti, bomo preostali člani schengenskega območja zelo hitro pretehtali vse možnosti. Gre tudi za naš obstoj," je odgovoril na vprašanje, ali bo morda Grčija izključena iz schengena.
"To ne pomeni, da Evropa ne bo sprejela več nobenega begunca. Seveda bomo, to je naša humanitarna dolžnost. Vendar če jih bo prišlo preveč, nimamo dovolj kapacitet, da bi jih integrirali in bodo odrinjeni na rob družbe. Hkrati bo to tudi zelo velika obremenitev za naše državljane," je še dejal Cerar.
Povedal je, da Slovenija podpira makedonske policiste pri varovanju njihove meje, razmišlja pa tudi o podpori Bolgarije; o tem bo skušal prepričati tudi evropske kolege, je napovedal. "To sta državi, ki morata izvajati nadzor na meji, da bi preprečile nezakonite migracije. Pri tem bi morala vlogo odigrati tudi Evropska komisija," je prepričan.
Za časnik Welt je zagovarjal tudi nadaljnji obstoj žice na slovensko-hrvaški meji. "Ne zaradi migrantov, ampak hrvaške vlade, ki nam je begunce vedno znova poslala na različne konce na meji. Niso nam povedali, ne kje in ne kdaj," je dejal.
Avstrija grozi Madžarski s tožbo zaradi nesprejemanja azilantov
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je Madžarski zagrozil s tožbo na sodišču EU zaradi nespoštovanja dublinske uredbe in nesprejemanja prosilcev za azil, ki so v EU vstopili na Madžarskem. "Če države ali državne skupnosti nenehno kršijo pravo, potem morajo računati tudi na pravne posledice," je dejal Sobotka za avstrijski jutranjik Ö1.
Po dublinski uredbi je za obravnavo prošenj za azil pristojna tista članica EU, ki je vstopna država tega prosilca. Madžarska pa zavrača, da bi sprejela nazaj prosilce iz Avstrije, ker da so v EU vendarle prišli prek druge države članice EU - Grčije.
Vendar pa po odločitvi sodišča EU vračanje prosilcev za azil v Grčijo po dublinski uredbi ni možno, ker da razmere v tej državi za to zaenkrat niso primerne. Ta odločitev, da vračanje beguncev v Grčijo ni možna, velja še do januarja 2017, potem pa naj bi jo na željo notranjih ministrov Avstrije, Madžarske in tudi Nemčije spremenili.
Evropska komisija naj bi potemtakem Grčijo že kmalu uvrstila nazaj v "dublinsko družino", begunce pa naj bi bila sposobna ustrezno obravnavati že do konca leta.
V Grčiji sicer tovrstnim načrtom nasprotujejo. "Če pride 850.000 beguncev, potem vse skupaj nima nobenega smisla," je dejal grški minister za migracije Ioanis Muzalas.
Vendar pa tega v avstrijskem notranjem ministrstvu ne sprejemajo; Grčija bi morala spoštovati dublinsko uredbo, "ker je dobila tudi široko podporo iz EU za preskrbo beguncev," je dejala tiskovna predstavnica ministrstva.
Pri Evropski komisiji izjav Sobotke danes niso želeli komentirati. Pojasnili so le, da so glede izvajanja dublinske uredbe in vračanja prosilcev za azil v stiku z madžarskimi oblastmi.
Kaj načrtuje Avstrija?
Avstrijska vlada je v torek zvečer dosegla dogovor o izredni azilni uredbi, na podlagi katere bodo, potem ko bo dosežena dogovorjena zgornja meja azilnih postopkov, prišlekom na meji otežili vlaganje prošenj za azil oz. jih tam ustavili. Uredba bo sedaj štiri tedne v presoji, v vladi na Dunaju pa ni soglasja o tem, kdaj točno naj stopi v veljavo.
Z izredno azilno uredbo oz. za zdaj njenim osnutkom se je vlada na Dunaju pripravila na morebiten nov pritisk beguncev na avstrijsko mejo. Avstrijska vlada je namreč prepričana, da obstaja nevarnost novega navala na avstrijsko mejo, kar da potrjujejo tudi mednarodna poročila.
V Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo milijon ljudi, v sosedah Sirije je skoraj pet milijonov sirskih beguncev, v Afganistanu pa obstaja potencialnih 1,5 milijonov migrantov, navedbe osnutka uredbe povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Osnutek je šel z današnjim dnem v štiritedensko presojo, po kateri ga bodo lahko še dopolnili. Do uveljavitve uredbe je tako zagotovo še nekaj tednov. Avstrija bi si lahko, ko bo uredba stopila v veljavo, nakopala pravne ukrepe, tudi na ravni EU.
Že danes jo je kritiziral Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Kot je ocenil vodja UNHCR v Avstriji Christoph Pinter, bi uredba "predstavlja prelom tabuja in umik od zaščite beguncev". Pri UNHCR se ob tem bojijo tudi, da bi zgledu Avstrije lahko sledile druge evropske države.
Sicer pa tudi v veliki koaliciji socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) na Dunaju ni soglasja o tem, kdaj naj se ta uredba uveljavi - ko bo dosežena za letos določena zgornja meja 37.500 azilnih postopkov, o kateri so v Avstriji dogovor dosegli že pred časom, ali pred tem.
Medtem ko sta socialdemokratski kancler Christian Kern in konservativni podkancler Reinhold Mitterlehner v torek govorila o tem, da uredbe ne bo pred doseženimi 37.500 azilnimi postopki, je notranji minister Wolfgang Sobotka, ki je tako kot podkancler član ÖVP, govoril o tem, da bi se morala uredba začeti izvajati čimprej.
Sobotka je v več intervjujih za avstrijske medije poudaril, da se "kancler preprosto moti", če misli, da bo uredba v veljavo stopila šele ob doseženih 37.500 azilnih postopkih. "Gasilski avto kupovati, ko že gori, nima prav veliko smisla," je bil slikovit notranji minister, ko je terjal, da se uredbo uveljavi čimprej.
Minister v kanclerjev uradu Thomas Drozda (SPÖ) je medtem pojasnjeval, da na vprašanje, kdaj bo uredba stopila v veljavo, ne more nihče odgovoriti natančno. Je pa jasno, da bosta ustrezna sklepa vlade in pristojnega odbora parlamenta sprejeta šele, ko bo meja 37.500 azilnih postopkov "v dogledni bližini", na spletu navaja časnik Kleine Zeitung.
Drozda je dodal, da so od začetka leta okoli 25.000 ljudem odprli azilni postopek, tedensko jim ga omogočijo še okoli 700. Najverjetneje se bo Avstrija "konec novembra ali decembra" znašla pred omenjeno zgornjo mejo, je ocenil.
Osnutek uredbe na devetih gosto tipkanih straneh našteva razloge, zaradi katerih je treba zajeziti vstop novih prišlekov v Avstrijo. Vlada na Dunaju v njem na prvem mestu izpostavlja grožnjo ohranjanju javnega reda in zagotavljanju varnosti v državi.
"Izjemno visok dotok prosilcev za azil predstavlja ogromen izziv za celotne varnostne razmere," piše v osnutku, ki to grožnjo pojasnjuje na več ravneh, tudi na primeru kriminala.
Ob tem našteva statistične podatke, med drugim, da je lani občutno naraslo število kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili prosilci za azil. Pri tem ne gre le za kraje ali delikte zaradi mamil, "temveč tudi za posilstva in umor", izpostavlja osnutek in hkrati omenja porast radikalizacije med zaporniki.
Dodaja tudi, da veliko število prosilcev za azil oblastem povzroča ogromne težave, saj med drugim ni več mogoče zagotavljati kakovosti azilnega postopka. Število odprtih azilnih postopkov se je od 31.338 v začetku leta 2015 v teku letošnjega leta več kot podvojilo, pojasnjuje osnutek.
Izpostavlja tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet ob velikem dotoku azilantov, zaradi česar bi jih bilo treba naseljevati v velike objekte, ki pa so se izkazali za prostor z velikim potencialom izbruha konfliktov in napetosti.
Kot pomemben razlog za ustavitev dotoka prišlekov osnutek navaja tudi trg delovne sile, ki je zaradi odprtja za državljane iz novih članic EU že tako obremenjen. Izpostavlja tudi obremenitev zdravstvenega sektorja, preobremenjen bi lahko bil tudi šolski sistem.
Nenazadnje osnutek navaja tudi "izjemno veliko obremenitev" proračuna. Po ocenah naj bi letos stroški za področje azila znašali dve milijardi evrov.
Veljavnost izredne uredbe je glede na sedanji osnutek omejena na šest mesecev, obnoviti pa bi jo bilo mogoče še trikrat po pol leta.
Avstrija je lani sprejela rekordnih 90.000 prošenj za azil, begunska kriza pa bo verjetno precej vplivala tudi na rezultat ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev, v katerem se bosta 2. oktobra pomerila svobodnjak Norbert Hofer in neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander van der Bellen.
KOMENTARJI (578)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.